Priprava poprtnikov

Poprtnik je obredni božični kruh, ki ga gospodinje na Dolenjskem, Notranjskem pa tudi drugod še vedno pečejo v božičnem času. Priprava poprtnikov izvira iz tradicije kruhov, ki so morali kot glavna obredna jed stati na mizi od božiča do svetih treh kraljev. Sedaj gospodinje pečejo poprtnik v obliki hlebca ali v modelu s testenimi okraski največkrat pred svetimi tremi kralji, ponekod pa tudi za božič. To je kruh, ki ga delimo – družini, sorodnikom, prijateljem, tudi živini.

Od leta 2013 je priprava poprtnikov zavarovana  kot nesnovna kulturna dediščina Slovenije. Evidentirana je Registru nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvo za kulturo. Za  vpise v Register skrbi Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine (SEM).  Do julija 2025 je v Registru evidentiranih 15 nosilcev izročila priprave poprtnika (neformalnih skupin gospodinj geografsko zaokroženih območij, ki ohranjajo to dediščino v svojih domovih – od 4 do 100 gospodinj v skupini).

Nosilci dediščine priprave poprtnika (15):

NOSILCI IZROČILA priprave poprtnika so neformalne SKUPINE GOSPODINJ iz geografsko zaokroženih okolij (za več info klikni na povezavo pri posamezni skupini):

• VELIKOLAŠKIH KRAJEV in DOBREPOLJA (od 2013) – skupino od 2013 zastopa Majda Tekavec
• Cerknice (od 2015) – skupino od 2023 zastopa Lili Mahne
• Žužemberka (od 2015) – skupino od 2023 zastopa Peter Škufca
• Loške doline in Babnega polja (od 2015) – skupino od 2023 zastopa Eva Sterle
• s Svibnega in iz okolice Radeč (od 2015) – skupino zastopa Marjana Dolinšek
• Loškega Potoka (od 2015) – skupino od 2015 zastopa Marija Turk
• Ribniške doline (od 2015) – skupino od 2015 zastopa Marinka Vesel
• Dolskega (od 2015) – skupino od 2023 zastopa Majda Peterka
• Ivančne Gorice (od 2017) – skupino od 2017 zastopa Nada Seliškar
• Šentruperta (od 2017) – skupino od 2017 zastopa Vida Končina
• Sodražice (od 2017) – skupino od 2017 zastopa Martina Pirnat
• z Blok (od 2017) – skupino od 2017 zastopa Ana Pakiž
• Tržišča in okolice Sevnice (od 2018) – skupino od 2023 zastopa Fani Borštnar
• Škofljice in okolice (od 2019) – skupino od 2019 zastopa Francka Jakič
• z Golega (od 2021) – skupino od 2021 zastopa Iva (Jana) Jakič

Vloga Zavoda Parnas

Zavod PARNAS od leta 2012 dalje sistematično evidentira nosilce izročila priprave poprtnika po Sloveniji in spodbuja evidentiranje skupin gospodinj za evidentiranje v Registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Tesno sodeluje s Koordinatorjem NKD, povezuje in podpira nosilce ob skupnih prijavah na večje projekte ohranjanja nesnovne dediščine ter koordinira vsakoletni vseslovenski in čezmejni festival božičnega kruha, katerega osrednji del predstavlja letno srečanje nosilcev izročila v Velikih Laščah. Pomaga koordinirati dediščinsko skupnost poprtnika.

Dokumentarni filmi o poprtniku (4x)

Produkcija: Zavod Parnas in Experience d.o.o. (Rok Borštnik)
Sofinanciralo: MInistrstvo za kulturo (vse, razen Poprtnik iz velikolaških krajev in Dobrepolja, ki so ga sofinancirali “botri”)

Videorazglednice posameznih nosilcev dediščine – do 2 min (8x)

Produkcija: Zavod Parnas in Experience d.o.o. (Rok Borštnik)

DEDIŠČINSKA SKUPNOST poprtnika

Sestavljajo jo vsi, ki ohranjajo in prenašajo izročilo na mlajše rodove, jo promovirajo in so njeni varuhi.

Nosilci izročila priprave božičnega kruha iz Slovenije in Hrvaške svoje dogodke vsako leto decembra združimo v 

čezmejni FESTIVAL BOŽIČNEGA KRUHA.   

2024 – 7. čezmejni festival
2023 – 6. čezmejni festival
2022 – 5. čezmejni festival
2021 – 4. čezmejni festival 
2020 – 3. čezmejni festival
2019 – 2. čezmejni festival
2018 – 1. čezmejni festival     
                 
                        
Aktivnostim aktualnega festivala sledite preko:
Facebooka: Poprtnik  (urednica: Beti Lunder)
Instagrama: Poprtnik (urednica: Metka Starič)

Prizadevamo si, da bi država Slovenija pripravo poprtnikov razglasila za nesnovno dediščino državnega pomena in  skupaj z drugimi državami sodelovala  pri zavarovanju te dediščine pri UNESCU. 

Delujemo v skladu z Okvirno konvencijo Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (Faro 2005, Slovenija podpisala 2006, ratificirala 2008, velja od 2011)  ter  Evropsko strategijo kulturne dediščine za 21. stol. (sprejel Svet Evrope, 2017).
Pri njeni pripravi je bila kot primer dobre prakse , ki pokriva družbeni vidik in vidik znanja, upoštevana tudi dediščinska skupnost PARNAS).

Povezava na Svet Evrope – dediščinska skupnost PARNAS

Dediščinska skupnost*  priprave poprtnika:

• ohranja raznolikost DEDIŠČINE priprave božičnega kruha pri posameznih nosilcih ter kritično in aktivno pristopa k problematiki ohranjanja te nesnovne dediščine
  
• sistematično raziskuje  ohranjenost izročila  v Sloveniji, in pomaga nosilcem pri pripravi predlogov za evidentiranje v Registru nesn. kult. dediščine
• gradi model čezmejnega sodelovanja pri ohranjanju dediščine priprave božičnega kruha,
• spodbuja sodobno INTERPRETACIJO dediščine priprave poprtnika, aktivnosti nosilcev vsak december poveže v čezmejni FESTIVAL BOŽIČNEGA KRUHA,
• podpira nosilce pri sodelovanju s strokovnimi službami  (Koordinator – SEM, muzeji, KSS, …),  izobraževalnimi institucijami (BIC Ljubljana, GRM Novo mesto in številnimi lokalnimi OŠ in vrtci, od koder so doma nosilci), občinami, v katerih so evidentirani nosilci, ter jih aktivira k podpori nosilcev izročila, z mediji in promovira ohranjanje dediščine in svoje aktivnosti na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju,
• podpira nosilce pri podjetniškemu načinu razmišljanja in vključevanju nesnovne dediščine v kvalitetno turistično ponudbo podeželja, se projektno organizira in podpira prijave nosilcev na različne razpise (občinske, CLLD, evropske …) in gradi družbeno moč nosilk dediščine (javni nastopi in vključevanje v odločanja na vseh ravneh, predstavitev v slovenskem parlamentu …)
• sodeluje z nosilci izročila na Hrvaškem in v Srbiji
  Žumberak Prezid

Nosilce izročila povezuje Zavod PARNAS, koordinatorji pri posameznih nosilcih delujejo kot prostovoljci.
Vodja projekta: Metka Starič
Prostovoljci Zavoda Parnas: Beti Lunder (urednica Fb portala), Iva Jana Jakič (vodja OE Poprtnik Golo – delavnice, razstave), Lili Mahne (delavnice, mednarodne predstavitve), Milka Debeljak (delavnice, izobraževanje, sodelovanje z BIC Ljubljana), Majda Tekavec (delavnice), Nada Lunder (delavnice), Fani Borštnar in Karlinca Golob (sodelovanje z GRM Novo mesto), Martina Pirnat, Marija Levstek, Marjana Dolinšek,  Anica Car in Marija Turk, Tončka in Viktor Uhan ter Vida Končina (sodelovanje z GRM Novo mesto), Peter Škufca (delavnice) ter drugi zastopniki skupin nosilcev izročila iz različnih koncev Slovenije.

Odmevnejši projekti:

Projekt POPRTNIK ALI ŽUPNEK (Min. za kulturo, 2016) je zagotovil pripravo skupnega predstavitvenega materiala (potujoča razstava, brošura, posvet nosilk, …)

Čezmejni projekt UŽIVAM TRADICIJO, Interreg SI-HR, kjer je Zavod Parnas sodeloval kot partner, je opolnomočil dediščinsko skupnost poprtnika, vzpostavil trajno sodelovanje z izobraževalnimi institucijami (BIC LJubljana, GRM Novo Mesto) in vzpostavil sodelovanje s Hrvati (oddani 2 pobudi za vpisa v hrv. Register).

Projekt BOŽIČ Z OKUSOM (Min. za kulturo, NKD 2021) je skupni projekt dediščinske skupnosti poprtnika (Zavod Parnas in 6 nosilcev).

Projekt SPOROČILA POPRTNIKA (Min. za kulturo, NKD 2022) je skupni projekt dediščinske skupnosti poprtnika (Zavod Parnas in 7 nosilcev)

Projekt KDO ŠE PEČE POPRTNIK (Min. za kulturo, NKD 2023) je skupni projekt dediščinske skupnosti poprtnika (Zavod Parnas in 15 nosilcev)

Projekt POD PRTOM (Min. za kulturo, NKD 2025) je skupni projekt dediščinske skupnosti poprtnika (Zavod Parnas in 15 nosilcev)