PARNAS Zavod za kulturo in turizem, Velike Lašče info@zavod-parnas.org +386 41 833 456

Priprava poprtnikov

Poprtnik je obredni božični kruh, ki ga gospodinje na Dolenjskem, Notranjskem pa tudi drugod še vedno pečejo v božičnem času. Priprava poprtnikov izvira iz tradicije kruhov, ki so morali kot glavna obredna jed stati na mizi od božiča do svetih treh kraljev. Sedaj gospodinje pečejo poprtnik v obliki hlebca ali v modelu s testenimi okraski največkrat pred svetimi tremi kralji, ponekod pa tudi za božič.

Od leta 2013 je priprava poprtnikov zavarovana  kot nesnovna dediščina Slovenije. Evidentirana je Registru nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvo za kulturo. Za  vpise v Register skrbi Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine (SEM).  Do februarja 2021 je v Registru evidentiranih 14 nosilcev izročila priprave poprtnika (neformalnih skupin gospodinj geografsko zaokroženih območij, ki ohranjajo to dediščino v svojih domovih – od 4 do 100 gospodinj v skupini).

NOSILCI IZROČILA priprave poprtnika so neformalne SKUPINE GOSPODINJ iz

DEDIŠČINSKA SKUPNOST poprtnika

Sestavljajo jo vsi, ki ohranjajo in prenašajo izročilo na mlajše rodove, jo promovirajo in so njeni varuhi.

Nosilci izročila priprave božičnega kruha iz Slovenije in Hrvaške svoje dogodke vsako leto decembra združimo v čezmejni FESTIVAL BOŽIČNEGA KRUHA.   Aktivnostim sledite preko
Facebooka: Poprtnik 
Instagrama: Poprtnik

Prizadevamo si, da bi država Slovenija pripravo poprtnikov razglasila za nesnovno dediščino državnega pomena in  skupaj z drugimi državami sodelovala  pri zavarovanju te dediščine pri UNESCU. 

Delujemo v skladu z Okvirno konvencijo Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (Faro 2005, Slovenija podpisala 2006, ratificirala 2008, velja od 2011)  ter  Evropsko strategijo kulturne dediščine za 21. stol. (sprejel Svet Evrope, 2017).
Pri njeni pripravi je bila kot primer dobre prakse , ki pokriva družbeni vidik in vidik znanja, upoštevana tudi dediščinska skupnost PARNAS).

Dediščinska skupnost*  priprave poprtnika:

  • ohranja raznolikost DEDIŠČINE priprave božičnega kruha pri posameznih nosilcih ter kritično in aktivno pristopa k problematiki ohranjanja te nesnovne dediščine
  • sistematično raziskuje  ohranjenost izročila  v Sloveniji, in pomaga nosilcem pri pripravi predlogov za evidentiranje v Registru nesn. kult. dediščine
  • gradi model čezmejnega sodelovanja pri ohranjanju dediščine priprave božičnega kruha,
  • spodbuja sodobno INTERPRETACIJO dediščine priprave poprtnika, aktivnosti nosilcev vsak december poveže v čezmejni FESTIVAL BOŽIČNEGA KRUHA,
  • podpira nosilce pri sodelovanju s strokovnimi službami  (Koordinator – SEM, muzeji, KSS, …),  izobraževalnimi institucijami (BIC Ljubljana, GRM Novo mesto in številnimi lokalnimi OŠ in vrtci, od koder so doma nosilci), občinami, v katerih so evidentirani nosilci, ter jih aktivira k podpori nosilcev izročila, z mediji in promovira ohranjanje dediščine in svoje aktivnosti na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju,
  • podpira nosilce pri podjetniškemu načinu razmišljanja in vključevanju nesnovne dediščine v kvalitetno turistično ponudbo podeželja, se projektno organizira in podpira prijave nosilcev na različne razpise (občinske, CLLD, evropske …) in gradi družbeno moč nosilk dediščine (javni nastopi in vključevanje v odločanja na vseh ravneh, predstavitev v slovenskem parlamentu …)

Nosilce izročila povezuje Zavod PARNAS, koordinatorji pri posameznih nosilcih delujejo kot prostovoljci.
Metka Starič, vodja projekta
Prostovoljci Zavoda Parnas: Beti Lunder (urednica Fb portala), Lili Mahne, Milka Debeljak (delavnice, izobraževanje, sodelovanje z BIC Ljubljana), Nada Lunder, Štefka Joras in Marija Levstek, Marjana Dolinšek,  Ana Zakrajšek, Anica Car in Marija Turk, Tončka in Viktor Uhan ter Vida Končina (sodelovanje z GRM Novo mesto) iz Šentruperta idr.

Odmevnejši projekti:

Projekt POPRTNIK ALI ŽUPNEK (Min. za kulturo, 2016) je zagotovil pripravo skupnega predstavitvenega materiala (potujoča razstava, brošura, posvet nosilk, …)

Čezmejni projekt UŽIVAM TRADICIJO, Interreg SI-HR, kjer je Zavod Parnas sodeloval kot partner, je opolnomočil dediščinsko skupnost poprtnika, vzpostavil trajno sodelovanje z izobraževalnimi institucijami (BIC LJubljana, GRM Novo Mesto) in vzpostavil sodelovanje s Hrvati (oddani 2 pobudi za vpisa v hrv. Register).

Projekt BOŽIČ Z OKUSOM (Min. za kulturo, 2021) je skupni projekt dediščinske skupnosti poprtnika (Zavod Parnas in 6 nosilcev).