Geološka pot v Kobilji curek ima svoj znak

Kranjski jeglič Primula carniolica je slovenski endemit, ki raste tik ob slapu Kobilji curek in je kot prepoznaven element Geološke poti v Kobilji curek dobil največ glasov pri izboru motiva za logotip tematske poti, s katero upravlja Zavod Parnas. Oblikovala ga je akad. slikarka Marija Prelog, končno podobo z besedilom pa mu je dala grafična oblikovalka Špela Andolšek.

V skladu z dogovori o upravljanju tematskih poti v občini Velike Lašče, smo postavili tudi termin za voden sprehod po poti, na katerega vas bomo povabili drugo nedeljo v maju.
Vodil ga bo eden največjih poznavalcev zavarovanih rastlinskih vrst v Sloveniji – Branko Dolinar, ki deluje kot naš prostovoljec na področju varstva narava, naš plan za letos pa je, da v celoti prehodimo pot tudi do slapa Lehnjak.

Geološka pot v Kobilji curek je čedalje bolj obiskana. Že v prvih dveh mesecih JAN-FEB 2017 se je precej dogajalo:

  • izdelan je bil logotip poti (Marija Prelog, Špela Andolšek).
  • na največjem turističnem sejmu Natour Alpe Adria je Metka Starič na stojnici NAJ POT predstavljala aktivnosti na Geološki poti v Kobilji curek.
  • vsebine tematske poti so bile predstavljene na izobraževanju Vodnik-interpretator (organizator: Mariborska razvojna agencija in Janja Sivec kot predavateljica) ter obdelane v seminarski nalogi kot primer interpretativnega  sprehoda  (Metka Starič)
  • na ogledni turi sta predstavnika skupine Vandrovci preverjala dostopnost do slapa Lehnjak, a pot od Kobiljega curka do Lehnjaka pozimi nikakor ni lahka, zato so ta podvig preložili na maj;
  • v začetku februarja je pot obiskala ena organizirana skupina pohodnikov iz Ljubljane (začetek pohoda na Rašici, čez Veliki Osolnik in Rob v Kobilji curek in nato na kosilo v gostilno v Robu).
  • prijavljena je bila aktivnost ob DEKD na poti (Voda – kamen – meč, interpretativni sprehod za odrasle – 27.9. ob 14:00)
  • Občini je bila predstavljena pobuda za ureditev možnosti parkiranja ob info-tabli na začetku poti ter namestitev nove table v občinski podobi h gostilni Škrabec.
  • Metka Starič se je tudi v novem obdobju aktivirala kot članica komisije za tematske poti (kot predstavnica Turistične zveze Slovenije).
  • Ker se del geološke poti  prekriva s pentljo na tematski poti Claustra, sta tudi dve info-tabli ob poti  pripravljeni v sodelovanju z društvom Claustra. S člani in predsednikom društva Claustra Manfred Deterding je bilo na občnem zboru dogovorjeno, da bodo prostovoljci Zavoda Parnas sodelovali pri ponovnem označevanju poti od Kobiljega curka naprej k Lehnjaku (oznake so obledele in slabo prepoznavne, pot pa na več delih slabše označena). S tem bo olajšano tudi nadaljevanje  geološke poti za bolj zahtevne pohodnike. Akcijo bomo izpeljali do začetka maja.
  • Do začetka aprila bomo  v sodelovanju z društvom Zarja spominov in lastnikom parcele  točke 10 (meander), dodatno uredili še okolico in namestili klopco. (Geološke vsebine pri točki 10 interpretiramo skupaj s spominskim obeležjem).

 

Nekaj utrinkov z januarskih in februarskih dni na poti ste lahko sproti spremljali na naši FB strani,sledi pa še sporočilo novih prijateljev naše poti, ki  ga je poslal g. Tonio iz Vandrovcev:

KAJ NAS POHODNIŠTVO UČI O ŽIVLJENJU – zanimivo razmišljanje … povzeto po navdihu becomingminimalist.com,  

Veliko jih je hodilo pred nami
Vsakič, ko hodimo, smo lahko hvaležni za tiste, ki so nam naredili in utrdili pot pred nami. Tudi v življenju bi morali vedno hoditi s hvaležnostjo za trdo delo naših prednikov, da smo lahko, kjer smo.

Veliko jih bo hodilo za nami

Nismo prvi in ne zadnji, ki hodijo po poti, plezajo po gori in občudujejo razgled. Medtem ko smo hvaležni za delo naših predhodnikov, čutimo tudi pomembno dolžnost do tistih, ki bodo hodili za nami. Da pustimo pot, goro in planet v boljšem stanju. Skrb za zanamce je izrednega pomena.

Vedno lahko spremenimo pot

Poti so vedno polne presenečenj. Morda smo imeli v načrtu določeno pot, pa se nenadoma pojavi priložnost, da gremo povsem drugje. Tudi v življenju imamo vedno na voljo možnost, da spremenimo smer, najdemo novo pot ter poslušamo intuicijo.

Uživanje v poti

Če smo osredotočeni le na končno destinacijo, bomo pozabili, da nas lepote obkrožajo ves čas. Poti so polne dolin, vrhov, dreves, rož in živali. Bodite hvaležni za vse, kar srečate in vidite na poti do vrha (hriba in življenja).

Tišina je najlepši zvok

Tišina v gorah, kjer ne slišimo prometa in hrupa, nas opomni, kako prijetna ter pomembna je, saj nam omogoča, da slišimo sebe in se umirimo.

… Jaz pa dodajam še najdragocenejše: druženje s prijatelji, z zelo različnimi ljudmi, ki so mi ljubi in s katerimi se naše življenje tako prepleta, da se vedno znova veselim ponovnega srečanja. Vandranje je postala dragocena, nepogrešljiva, uživaška, nepozabna  začimba v mojem življenju.

Hvala za te lepe misli, Tonio!