PARNAS Zavod za kulturo in turizem, Velike Lašče info@zavod-parnas.org +386 41 833 456

Geološka pot v Kobilji curek in claustra

Geološka pot v Kobilji curek je 3 km dolga krožna pot v Robu na Dolenjskem. Odlikuje jo  izjemna geološka pestrost – spoznamo šest različnih kamnin, obiščemo najvišji dolenjski slap Kobilji curek sredi gozdnega rezervata in ostanke rimskega zapornega zidu Claustra Alpium Iuliarum.


Dolžina poti: 3 km, krožna pot

Težavnost: lažja pohodna pot, speljana po utrjeni gozdni cesti in delno po stezah. Do večine točk je možen dostop s kolesi in z  invalidskimi vozički – tudi avtomobilom.

DOSTOP DO ROBA

  • odcep z regionalne ceste Ljubljana – Kočevje v kraju Rašica, od tam še 5 km smer Rob
  • po cesti Ljubljana – Ig – Zapotok – Rob
  • po cesti Cerknica – Nova vas – Lužarji – Karlovica – Rob
    Najbližji javni prevoz:
    Ljubljana – Rašica (od Rašice do Roba je 5 km) oz. Ljubljana-Ig-Zapotok)

KJE LAHKO PARKIRAM?

  • več parkirišč v centru Roba (dostop ob robu asfaltne ceste Rob-Predgozd (slab kilometer hoje ob robu ceste Rob-Selo pri Robu, mimo lesnega obrata)
  • Nekaj prostora za parkiranje  je tudi ob prvi informativni tabli oz. smerokazu – Kobilji curek 1500 m – ko se s ceste Rob-Selo pri Robu odcepi makadamska gozdna cesta.

Potreben čas za ogled: 2-3 ure

Povezava na stran Claustra – predstavitev poti (slo, hrv, ang)

KJE LAHKO KUPIM TISKAN VODNIK?

tiskani vodnik  Po čem hodimo v Robu (slo/ang) cena: 3 EUR
(pdf na sosednji povezavi) lahko kupite:

  • Trubarjeva domačija na Rašici – prodajalna spominkov v sprejemnici,
  • Okrepčevalnica Klemen Škrabec s.p., Rob 11,  (01) 788 99 28 (50 m od križišča v Robu v smeri Krvava Peč)
  • Trgovina Rob – KZ Velike Lašče, Rob 1
  • po povzetju vam ga pošljemo po pošti.

OBISK POTI Z LOKALNIM VODNIKOM:

po predhodnem naročilo (najmanj en dan prej) – info: Zavod Parnas.

  • lokalni vodnik – 2 uri (do 10 oseb: 25 EUR, nad 10 oseb: 2,5 EUR/osebo) – slo/ang
  • interpretativno vodenje za skupine do 10 (samo prvi del poti do rimske zapore – 2 uri): 50 EUR na skupino
  • Program za ŠOLSKE SKUPINE

MOŽNOST PREHRANE

  • Okrepčevalnica Klemen Škrabec s.p., Rob 11,  (01) 788 99 28 (50 m od križišča v Robu v smeri Krvava Peč)

Kratek opis točk ob poti:

Geološko pot v Kobilji curek odlikuje izjemna geološka pestrost, na kratki razdalji se zamenja šest različnih kamnin:
1. peščenjak, muljevec /sandstone, mudstone

Vijolično rdeča barva sedimentnih kamnin in tal je največkrat posledica primesi železa oziroma železovih mineralov, predvsem hematita. Plasti sedimentnih kamnin so bile v času nastajanja horizontalne, sedaj pa le redko kje opazujemo vodoravne plasti. Nagnjenost plasti je posledica tektonskih procesov, ob katerih so se plasti nagibale, gubale in prelamljale.

The violet red colour comes most often from iron and iron minerals, mostly hematite, that are mixed within the rocs. The layers of sedimentary rocks were in horizontal position when they were formed but now we can only rarely see horizontal layers. Tilting layers are a result of tectonic processes that leaned, folded and fractured horizontal layers. 

2. tuf  / tuff, volcanic rock

Trdoto in ostrino tufa so poznali že v starejši kameni dobi. Tedaj so iz tufa izdelovali različna primitivna orodja: strgala, nože, svedre in drugo. Poleg roženca je tuf najpogostejša kamnina, ki jo je pračlovek uporabljal na našem prostoru.

Because of this characteristics it was used by people already in the Early Stone Age. It was used for tools, such as scrapers, knives, drills and others. Tuff and chert were the two most often used stones by early men in the area. 

3. črni plastnat apnenec /layered limestone  in
5. fosili / fossils,

Temno siva ali črna barva apnenca (in tudi dolomita) je običajno posledica prisotnosti humuznih snovi ali bitumna. Že majhna količina (manj kot 1 %) drobno razpršenega bitumna lahko kamnino obarva povsem črno.

Fosili se običajno ne pojavljajo v vseh plasteh neke kamnine. Pogosteje so le v določenih plasteh, tam pa jih je zelo veliko. Zato je pri iskanju fosilov potrebna vztrajnost.

Limestone or dolomite is coloured dark grey or black when it contains traces of bitumen. Small quantities of bitumen (less then 1 %) of well dispersed bitumen can can colour the rock to black.

Fossils are usually not present in all layers of a rock. They are mostly found in a single layer but then in larger quantities. That is why we have to be persistent when looking for fossils.

4. beli neplastnat apnenec / massive limestone

Apnenec je  sestavljen iz kalcijevega karbonata, bolj natančno iz minerala kalcita, kemično CaCO3. Raztaplja ga ogljikova kislina, ki nastaja ob reakciji deževnice z ogljikovim dioksidom.  Plastnati apnenec se lepo kroji v ravne plasti, površina neplastnatega pa je nepravilno oblikovana.

Limestone is composed of calcium carbonate, more precisely from the mineral calcite (CaCO3). It is soluble in carbonic acid that is formed when rainwater reacts with carbon dioxide. Layered limestone is arranged in level layers, while the surface of masive limestone is irregular. 

6. rimski zaporni zid (Claustra Alpium Iuliarum) / roman deffence system

Neplastnat apnenec, ki ga povezuje malta, je glavni gradbeni material, ki so ga Rimljani v 4. stoletju uporabili za gradnjo zapor, ki bi rimski imperij ubranile pred vdori barbarskih plemen. V bližini je stal obrambni stolp.

Nonlayered limestone plestered with with mortar was the main construction materiale that Romans used for their defence walls that were supposed to protect the Roman Empire against Barbarian tribes. The defence tower stood nearby. 

7. dolomit / dolomite

Dolomit je tako mineral kot tudi kamnina, sestavljena iz minerala dolomita, ki je kemično kalcijevo magnezijev karbonat. Kemična razlika med apnencem in dolomitom je razlog, da solna (klorovodikova) kislina apnenec topi, dolomita pa ne. Za preizkus uporabljamo razredčeno 10% solno kislino.

Dolomite is a mineral and a rockof the same name composed of calcium magnesium carbonate. This chemical difference is the reason why hydrochloric acid dissolves limestone but not dolomite. In field tests, a diluted 10% hydrocloric acid is used.

8. slap Kobilji curek / Kobilji curek waterfall

Za gozdni rezervat Kobilji curek (3ha) velja poseben varstveni režim. Na koncu grape je slap Kobilji curek, najvišji slap na Dolenjskem. Slap ima dve stopnji, vsaka je visoka okoli 15 m. V celoti pada preko apnenčastega skalnega roba, ki je nastal ob prelomu. V bližini je nahajališče slovenskega endemita kranjskega jegliča Primula carniolica. Cveti od aprila oziroma maja do junija.

The Kobilji curek forest reserve (3ha) is protected by special regulations. At the and of the valley, there is the Kobilji curek waterfall, the highest waterfall in Dolenjska region. The waterfall has two steps, each about 15 m. tha water falls over limestone rock edge that was formed when rock layers ruptured. Nearby we can find the Slovenian endemic flower, Carniolan Primrose (Primula carniolica). It flowers from April -May to June. 

9. lehnjak / tufa

Lehnjak največkrat nastaja ob izvirih. Kemično je lehnjak kalcijev karbonat, enako kot apnenec. Nastajanje lehnjaka je obraten proces od raztapljanja apnenca. Za nastanek lehnjaka so običajno potrebne vodne rastline, ki spreminjajo kemijsko ravnotežje v izvirski vodi in tako omogočijo izločanje lehnjaka.

Tufa forms mostly around water springs. Chemically it is calcium carbonate, the same as limestone. Its formation is a reverse chemical process of limestone dissolution. Usually it needs vegetation to form , because plants change chemical balance in the water and cause tufa to form.

10. meander / meander

Meander je rečni zavoj oziroma okljuk. Voda v potoku ali reki ima vedno večjo hitrost in moč na zunanji strani meandra, zato tam odnaša kamninski material in erodira brežino. Na notranji strani meandra pa ima potok manjšo moč, zato tam odlaga svoje naplavine v obliki meandrskega nasipa.

Meander is a river bend. The water is always faster and stronger on the outer side of a meander, that is why it erodes the river bank. The stream is weaker on the inner side, that is why it deposits its sediments here.

Oznake na poti in informacijske table:

Ob poti je 10 kontrolnih točk, ki so označene s kovinskimi številkami v rumeno-zeleni barvi (delo Aleksandra Arharja). Na treh mestih so postavljene informacijske table z elementi interpretacije dediščine. (Druga in tretja tabla sovpadata s tematsko potjo Claustra.)

Kako se na poti znajdemo:  s pomočjo pregledne karte in zapisov v tiskanem vodniku, točke so označene s kovinskimi številkami.

Znak poti:

V sredini je slovenski endemit (samo v Sloveniji rastoča rastlina) kranjski jeglič Primula carniolica. Zacveti konec aprila ali v začetku maja v stenah ob slapu Kobilji curek. (Zasnova: Marija Prelog, akad. slik.)

Družine z otroki

si lahko popestrite izlet z navodili rimskega vojščaka Robusa. Nekaj jih je na informativnih tablah (3x). Za  več raziskovalnih nalog priporočamo obisk z vodnikom- animatorjem, ki ima s seboj še ostale naloge, za katere potrebujete pripomočke. Prostori za žige so v tiskanem vodniku. Tam sta tudi recept za enostavno pripravo rimskega kruha, ki ga lahko spečete doma po obisku poti, in navodilo za rimsko namizno igro Petteia.

Oglejte si Geološka pot v Kobilji curek na večjem zemljevidu.

V Zavodu Parnas imamo za nakup na voljo tudi:

Namizna igra rimskih vojščakov PETTEIA (v škatli z navodili): 5 EUR
Obrambni stolp in dva vojščaka – papirnata sestavljanka: 3 EUR
Razglednica kranjski jeglič Primula carniolica: 1 EUR
(vse cene vsebujejo DDV)

Prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami: 

3D relief s osebnimi prilagoditvami za slepe, podvojeni točki 2 in 4 (ob cesti, za lažji dostop), na informacijskih tablah so nameščeni kamni na verižicah (za osebe na invalidskih vozičkih in ostale).


OGLEJTE SI TUDI: Geološki otok v središču Roba pri trgovini 

Kamnita klopca je narejena iz petih različnih kamnin: peščenjak – dolomit – tuf, po vrhu je črni plastnat apnenec, pod reliefom beli neplastnat apnenec.

Kovinski relief umetnika Aleksandra Arharja prikaže traso poti okolico Roba z označenimi vrstami kamnin in legendo, prirejen tudi za slepe (napisi v brajici). Nad njo sta zemljevid Mišje doline in Roba z okolico ter geološka karta, na kateri so razvidne vrste in starost kamnin.

OGLEJTE SI TUDI: Simulacijo celotne trase rimskega zapornega zidu Claustra
(Narodni muzej Slovenije, projekt Claustra +, 2019)

PODROBNEJŠI OPIS POTI:

Pri kovinskem smerokazu “Kobilji curek 1500 m” zapustimo lokalno cesto Rob-Predgozd ter zavijemo  na gozdno cesto. Prva informacijska tabla označuje začetek geološke poti, na njej so označene vse točke in je enostaven zemljevid poti.

Čez kamnit mostiček prečkamo potok Črna voda, takoj za ovinkom pa je že prva kontrolna točka 1-peščenjak – kot usek ob cesti, kjer so lepo vidne zaobljene oblike peščenjaka in nagnjenost plasti. Po gozdni cesti nadaljujemo do lesene brvi z oznako “Pot k obeležju”, ki vodi čez potok Kobilji curek. Prečkamo potok in se ves čas držimo levo. Poleg spominskega obeležja, ki spominja na dogodek, ko so italijanski vojaki leta 1942 pobili domačine iz bližnjih vasi Centa in Osredek. Njihovi ostanki so bili prepeljani na pokopališče, še vedno pa so viden jame, ki so si jih skopali sami. Od obeležja je le par metrov do točke 10 – meander, urejen je dostop do vode. Tam je lepo vidno delovanje potoka, ki na zunanji strani material odnaša in spodkopava breg, na notranji pa nanaša. Vrnemo se nazaj čez isto brv.

Le 10 metrov naprej po gozdni cesti je tik ob cesti na desni točka 2-tuf. Peščenjak tu prehaja v tuf, kar je lepo razvidno že iz barve kamnin. Točka 2 se kasneje ponovi še enkrat, na levi v strugi potoka. Ko se dolina razširi, naletimo na smerokaz s tremi številkami. Točka 3-črni apnenec je levo, v strugi potoka, kjer je lepo vidna plastovitost črnega apnenca.

Ne bo težko najti druge informacijske table – za rimski zaporni zid Claustra Alpium Iuliarum, ki podrobneje pojasni lokacijo 1500 m dolgega odseka Claustre – Gradišče pri Robu, če sledimo liniji zidu, lahko opazimo ostanke rimskega stolpa in prispemo do točke 6, kjer je restavriran del rimskega zidu  v kratkem sledi še namestitev informativne table in arheoskopa (projekt Claustra +). V bližini je nameščen leseni miljnik z modro-belo markacijo, ki je informacijski znak tematske poti Claustra, ki na širšem območju več občin povezuje rimske zaporne zidove med seboj (od rimskega zidu do odcepa za slap Kobilji curek pa z Geološko potjo v Kobilji curek potekata po isti trasi).

V potoku Kobilji curek, že sledimo naslednji kamnini – točki 4 –belemu neplastnatemu apnencu,  apnenec je označena dvakrat – ob potoku v bližini ostankov stolpa in v nadaljevanju levo do gozdne ceste (točko 5 spoznavamo le v spremstvu vodnika). Pot se nadaljuje,

Nato se gozdna cesta začne vzpenjati in v desnem bregu je označena točka 7 – dolomit z lepo vidno lečo črnega betumna. Ko se teren prevesi spet navzdol, je lep pogled na sotesko Kobiljega curka in zanimivo oblikovano drevo z zavitim deblom. Na levi strani se že odpira stranska dolina, po kateri od slapa priteka potok, ki se pridružuje glavnemu potoku. Prispemo do  usmerjevalne table Kobilji curek – 50 m ob mostičku, kjer je nameščena tretja informacijska tabla o slapu in gozdnem rezervatu Kobilji curek. Sledimo stezi skozi gozdni rezervat do slapa, dostop je težji zaradi podrtih dreves.

Kmalu za ovinkom sledita točki 9-lehnjak in 8-slap Kobilji curek. Kobilji curek je najvišji dolenjski slap, ki v dveh stopnjah 15 in 17 m poganja preko kamnite pregrade. Količina vode v njem se spreminja, v sušnih dneh komaj “curlja” in je tako služila kot kot prispodoba v starih časih kakšnemu konjskemu hlapcu, ki je opazoval kobilo pri opravljanju male potrebe in tako istočasno krstil slap in potok. Po močnejših deževjih je pogled nanj najlepši. (Konec aprila oz. v začetku maja  v stenah ob slapu zacveti slovenski endemit – samo na slovenskem rastoča rastlina –  kranjski jeglič Primula carniolica.)

Vračamo se po gozdni cesti nazaj do izhodišča.

ZANIMIVOSTI V OKOLICI:

Konjeniška kmetija PODHOJCA v Podhojnem hribu (jahanje v maneži, konjeniški vodeni izleti)

Krvava Peč: razgledne pečine v Krvavi Peči, cerkev sv. Lenarta, ostanki mlinov in izvir Šumnika, vaška šterna, Lojzov teater, zbirka slovenske osamosvojitvene vojne v Domu veteranov, vaška knjižnica. Tematska pot: Veteranska pot

Selo pri Robu: ostanki rimskega zapornega zidu Selo pri Robu in umetniška forma viva v Selu pri Robu, stičišče E6 in E7

Veliki Osolnik: čudovit razgled od cerkve, suhorobarska kmetija Tekavec,

Sveti Primož: čudovit razgled, cerkev sv. Primoža.

Rašica: Trubarjeva domačija s spominsko sobo, galerijo, mlinom in žago, vas Rašica, Trubarjev spomenik pod vasjo, tavelka hiša, spomin na terilno jamo, Stajški studenec, Zmajevo gnezdo, izhodišče za v Mišjo dolino, tematske poti: Slovenska pisateljska pot, Velikolaška kulturna pot, Učna gozdna pot Turjak-Rašica.

Preberite tudi:

– Obisk kreatorjev dobrega počutja iz Nemčije, Madžarske in Slovenije (20.4.2012)
– Voden ogled geološke poti z dr. Tomažem Verbičem in otvoritev poti (15.7.2012)
– 3. mesto na tekmovanju NAJPOT 2012 (15.10.2012)
– Prvo izobraževanje za animatorje na poti (20.10.2012)
– Medijski odzivi: S. Fajfar: Geološko obarvana pot v Kobilji curek (Delo, 19.12.2012)
– Odziv obiskovalcev: PD Polet Šentrupert (15.12.2012)
– Geološka pot v Kobilji curek na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani! (23.1.2013)
– Dan dediščine -rimski dan v Robu (15.4.2013)
– Stoletnica fotografije na nahajališču kranjskega jegliča v soteski potoka Kobilji curek (22. 4. 2013)
– Parnasov botanični sprehod ob dnevu očarljivih rastlin (18. 5. 2013)
– Povabilo na geološko pot v času Robarjade (junij, 2013)
– Geološka pot primerna tudi za slepe – preverjeno (4.6.2013)
– Posledice žleda na geološki poti v Kobilji curek (25.2.2014)
– Geološka pot v Kobilji curek po žledu spet prehodna (1.4.2014)

Nagrade in priznanja:

Upravljanje s potjo: Zavod Parnas

Obisk poti poteka na lastno odgovornost. Del vsebin za Geološko pot v Kobilji curek smo razvili v okviru projekta Dediščinske skupnosti za danes (Zavod Parnas, 2012), pobuda LEADER LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe – v sodelovanju z dediščinsko skupnostjo v Robu in dr. Tomažem Verbičem, univ. dipl. geol. – Arhej, d.o.o.

Zaradi številnih dobrih rešitev je Geološka pot v Kobilji curek od Turistične zveze Slovenije prejela PRIZNANJE za
3. mesto na državnem ocenjevanju NAJPOT 2012.
1. mesto na regijskem ocenjevanju NAJPOT 2012.

Zavod PARNAS je od leta 2019 konzorcijski partner Claustra +. V letu 2018 in 2019 smo izvedli dve prostovoljski akciji čiščenja linije zidu v Kobiljem curku.