PARNAS Zavod za kulturo in turizem, Velike Lašče info@zavod-parnas.org +386 41 833 456

Geološka pot v Kobilji curek

 Lokacija:

Rob, Velike Lašče, Slovenija

Dolžina poti: 3 km, krožna pot

Težavnost: lažja pohodna pot, speljana večinoma po prevozni in utrjeni gozdni cesti in po uhojenih gozdnih stezah ob potoku Kobilji curek.
Do nekaterih točk je možen dostop s kolesi, pa tudi z  invalidskimi vozički (do 1, 2 – ob cesti, 3, 4 -ob cesti, 6 in 7).

Dostopi z osebnim avtom:

  • odcep z regionalne ceste Ljubljana – Kočevje v kraju Rašica, od tam še 5 km smer Rob
  • po cesti Ljubljana – Ig – Zapotok – Rob
  • po cesti Cerknica – Nova vas – Lužarji – Karlovica – Rob
    (najbližji javni prevoz: Ljubljana – Rašica, Ig-Zapotok)

Možna izhodišča za tematsko pot:   

  • več parkirišč v centru Roba (dostop ob robu asfaltne ceste Rob-Predgozd (slab kilometer hoje po asfaltu, v centru Roba levo, v smeri proti Rutam in mimo obrata žage).
  • Okrepčevalnica Klemen Škrabec s.p., Rob 11  (01) 788 99 28  (na voljo so tiskani vodniki slo/ang)
  • Trgovina Rob – KZ Velike Lašče, Rob 1 (na voljo so tiskani vodniki slo/ang)
  • Nekaj prostora za parkiranje  je tudi ob prvi informativni tabli oz. smerokazu – Kobilji curek 1500 m – ko se s ceste Rob-Selo pri Robu odcepi makadamska gozdna cesta).

Potreben čas za ogled: 2 uri

VODENJE:

 

Potreben je predhodni dogovor in naročilo (vsaj en dan prej) – info: Zavod Parnas.

  • lokalni vodnik – 2 uri (do 10 oseb: 25 EUR, nad 10 oseb: 2,5 EUR/osebo) – slo/ang
  • interpretativno vodenje za skupine do 10 (samo prvi del poti do rimske zapore – 2 uri): 50 EUR na skupino
  • Program za ŠOLSKE SKUPINE

GRADIVA:
Tiskani vodnik
slo/ang Po čem hodimo v Robu: 3 EUR
(pdf na sosednji povezavi, nakup je možen na Trubarjevi domačiji, trgovini v Robu, Okrepčevalnici Škrabec v Robu oz. po dogovoru v Zavodu Parnas)
Namizna igra rimskih vojščakov PETTEIA (v škatli z navodili): 5 EUR
Obrambni stolp in dva vojščaka – papirnata sestavljanka: 1,5 EUR
Razglednica kranjski jeglič Primula carniolica: 1 EUR
(vse cene vsebujejo DDV)

Kratek opis poti

Geološko pot v Kobilji curek odlikuje izjemna geološka pestrost, na kratki razdalji se zamenja šest različnih kamnin:
peščenjak (1), tuf (2), črni plastnat apnenec (3), beli neplastnat apnenec (4), dolomit (7), lehnjak (8). Med potjo odkrijemo fosile (5), čez brv prek potoka zavijemo še k spominskemu obeležju, kjer opazujemo meander (10).  Med potjo prečkamo linijo rimskega zapornega zidu (6) Claustra Alpium Iuliarum, ki je bil grajen iz neplastnatega apnenca, vidni so drobci malte in ostanki obrambnega stolpa za okrog 10 vojakov iz 4. oz. 5. stoletja. Linija obrambnega zidu je lepo vidna v prostoru, del zidu ob cesti pa je restavriran.  Najvišji dolenjski slap Kobilji curek (9), ki je naša skrajna točka na poti, se nahaja sredi istoimenskega gozdnega rezervata, kjer drevesa ostanejo, kakor so padla. Vračamo se po isti poti.

Oznake na poti in informacijske table:

Ob poti je 10 kontrolnih točk, ki so označene s kovinskimi številkami v rumeno-zeleni barvi (delo Aleksandra Arharja). Na treh mestih so postavljene informacijske table z elementi interpretacije dediščine. (Druga in tretja tabla sovpadata s tematsko potjo Claustra.)

Kako se na poti znajdemo:  s pomočjo pregledne karte in zapisov v tiskanem vodniku, točke so označene s kovinskimi številkami.

Logotip poti:

V sredini logotipa je slovenski endemit (samo v Sloveniji rastoča rastlina) kranjski jeglič Primula carniolica. Zacveti konec aprila ali v začetku maja v stenah ob slapu Kobilji curek. Okrog cvetlice je oblikovan napis Geološka pot v Kobilji curek in lokacija tematske poti: Rob Slovenija. Avtorica logotipa je akad. slikarka Marija Prelog.

Družine z otroki

si lahko popestrite izlet z navodili rimskega vojščaka Robusa. Nekaj jih je na informativnih tablah (3x). Za  več raziskovalnih nalog priporočamo obisk z vodnikom- animatorjem, ki ima s seboj še ostale naloge, za katere potrebujete pripomočke. Prostori za žige so v tiskanem vodniku. Tam sta tudi recept za enostavno pripravo rimskega kruha, ki ga lahko spečete doma po obisku poti, in navodilo za rimsko namizno igro Petteia.

Oglejte si Geološka pot v Kobilji curek na večjem zemljevidu.

Prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami: 

3D relief s osebnimi prilagoditvami za slepe, podvojeni točki 2 in 4 (ob cesti, za lažji dostop), na informacijskih tablah so nameščeni kamni na verižicah (za osebe na invalidskih vozičkih in ostale).

 


OGLEJTE SI TUDI: Geološki otok v središču Roba pri trgovini 

Kamnita klopca je narejena iz petih različnih kamnin: peščenjak – dolomit – tuf, po vrhu je črni plastnat apnenec, pod reliefom beli neplastnat apnenec.

Kovinski relief umetnika Aleksandra Arharja prikaže traso poti okolico Roba z označenimi vrstami kamnin in legendo, prirejen tudi za slepe (napisi v brajici). Nad njo sta zemljevid Mišje doline in Roba z okolico ter geološka karta, na kateri so razvidne vrste in starost kamnin.

OGLEJTE SI TUDI: Simulacijo celotne trase rimskega zapornega zidu Claustra
(Narodni muzej Slovenije, projekt Claustra +, 2019)

PODROBNEJŠI OPIS POTI:

Pri kovinskem smerokazu “Kobilji curek 1500 m” zapustimo lokalno cesto Rob-Predgozd ter zavijemo  na gozdno cesto. Prva informativna tabla označuje začetek geološke poti, na njej so označene vse točke in je enostaven zemljevid poti.

Čez kamnit mostiček prečkamo potok Črna voda, takoj za ovinkom pa je že prva kontrolna točka 1-peščenjak – kot usek ob cesti, kjer so lepo vidne zaobljene oblike peščenjaka in nagnjenost plasti. Po gozdni cesti nadaljujemo do lesene brvi z oznako “Pot k obeležju”, ki vodi čez potok Kobilji curek. Prečkamo potok in se ves čas držimo levo. Poleg spominskega obeležja, ki spominja na dogodek, ko so italijanski vojaki leta 1942 pobili domačine iz bližnjih vasi Centa in Osredek. Njihovi ostanki so bili prepeljani na pokopališče, še vedno pa so viden jame, ki so si jih skopali sami. Od obeležja je le par metrov do točke 10 – meander, urejen je dostop do vode. Tam je lepo vidno delovanje potoka, ki na zunanji strani material odnaša in spodkopava breg, na notranji pa nanaša. Vrnemo se nazaj čez isto brv.

Le 10 metrov naprej po gozdni cesti je tik ob cesti na desni točka 2-tuf. Peščenjak tu prehaja v tuf, kar je lepo razvidno že iz barve kamnin. Točka 2 se kasneje ponovi še enkrat, na levi v strugi potoka. Ko se dolina razširi, naletimo na smerokaz s tremi številkami. Točka 3-črni apnenec je levo, v strugi potoka, kjer je lepo vidna plastovitost črnega apnenca.

Ne bo težko najti druge informativne table – za rimski zaporni zid Claustra Alpium Iuliarum, ki podrobneje pojasni lokacijo 1500 m dolgega odseka Claustre – Gradišče pri Robu, če sledimo liniji zidu, lahko opazimo ostanke rimskega stolpa in prispemo do točke 6, kjer je restavriran del rimskega zidu  v kratkem sledi še namestitev informativne table in arheoskopa (projekt Claustra +). V bližini je nameščen leseni miljnik z modro-belo markacijo, ki je informacijski znak tematske poti Claustra, ki na širšem območju več občin povezuje rimske zaporne zidove med seboj (od rimskega zidu do odcepa za slap Kobilji curek pa z Geološko potjo v Kobilji curek potekata po isti trasi).

V potoku Kobilji curek, že sledimo naslednji kamnini – točki 4 –belemu neplastnatemu apnencu,  apnenec je označena dvakrat – ob potoku v bližini ostankov stolpa in v nadaljevanju levo do gozdne ceste (točko 5 spoznavamo le v spremstvu vodnika). Pot se nadaljuje,

Nato se gozdna cesta začne vzpenjati in v desnem bregu je označena točka 7 – dolomit z lepo vidno lečo črnega betumna. Ko se teren prevesi spet navzdol, je lep pogled na sotesko Kobiljega curka in zanimivo oblikovano drevo z zavitim deblom. Na levi strani se že odpira stranska dolina, po kateri od slapa priteka potok, ki se pridružuje glavnemu potoku. Prispemo do  usmerjevalne table Kobilji curek – 50 m ob mostičku, kjer je nameščena tretja informativna tabla o slapu in gozdnem rezervatu Kobilji curek. Sledimo stezi skozi gozdni rezervat do slapa, dostop je težji zaradi podrtih dreves.

Kmalu za ovinkom sledita točki 8-lehnjak in 9-slap Kobilji curek. Kobilji curek je najvišji dolenjski slap, ki v dveh stopnjah 15 in 17 m poganja preko kamnite pregrade. Količina vode v njem se spreminja, v sušnih dneh komaj “curlja” in je tako služila kot kot prispodoba v starih časih kakšnemu konjskemu hlapcu, ki je opazoval kobilo pri opravljanju male potrebe in tako istočasno krstil slap in potok. Po močnejših deževjih je pogled nanj najlepši. (Konec aprila oz. v začetku maja  v stenah ob slapu zacveti slovenski endemit – samo na slovenskem rastoča rastlina –  kranjski jeglič Primula carniolica.)

Vračamo se po gozdni cesti nazaj do izhodišča.

ZANIMIVOSTI V OKOLICI:

Konjeniška kmetija PODHOJCA v Podhojnem hribu (jahanje v maneži, konjeniški vodeni izleti)

Krvava Peč: razgledne pečine v Krvavi Peči, cerkev sv. Lenarta, ostanki mlinov in izvir Šumnika, vaška šterna, Lojzov teater, zbirka slovenske osamosvojitvene vojne v Domu veteranov, vaška knjižnica. Tematska pot: Veteranska pot

Selo pri Robu: ostanki rimskega zapornega zidu Selo pri Robu in umetniška forma viva v Selu pri Robu, stičišče E6 in E7

Veliki Osolnik: čudovit razgled od cerkve, suhorobarska kmetija Tekavec,

Sveti Primož: čudovit razgled, cerkev sv. Primoža.

Rašica: Trubarjeva domačija s spominsko sobo, galerijo, mlinom in žago, vas Rašica, Trubarjev spomenik pod vasjo, tavelka hiša, spomin na terilno jamo, Stajški studenec, Zmajevo gnezdo, izhodišče za v Mišjo dolino, tematske poti: Slovenska pisateljska pot, Velikolaška kulturna pot, Učna gozdna pot Turjak-Rašica.

 

Preberite tudi:

– Obisk kreatorjev dobrega počutja iz Nemčije, Madžarske in Slovenije (20.4.2012)
– Voden ogled geološke poti z dr. Tomažem Verbičem in otvoritev poti (15.7.2012)
– 3. mesto na tekmovanju NAJPOT 2012 (15.10.2012)
– Prvo izobraževanje za animatorje na poti (20.10.2012)
– Medijski odzivi: S. Fajfar: Geološko obarvana pot v Kobilji curek (Delo, 19.12.2012)
– Odziv obiskovalcev: PD Polet Šentrupert (15.12.2012)
– Geološka pot v Kobilji curek na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani! (23.1.2013)
– Dan dediščine -rimski dan v Robu (15.4.2013)
– Stoletnica fotografije na nahajališču kranjskega jegliča v soteski potoka Kobilji curek (22. 4. 2013)
– Parnasov botanični sprehod ob dnevu očarljivih rastlin (18. 5. 2013)
– Povabilo na geološko pot v času Robarjade (junij, 2013)
– Geološka pot primerna tudi za slepe – preverjeno (4.6.2013)
– Posledice žleda na geološki poti v Kobilji curek (25.2.2014)
– Geološka pot v Kobilji curek po žledu spet prehodna (1.4.2014)

Nagrade in priznanja:

Upravljanje s potjo: Zavod Parnas

Obisk poti poteka na lastno odgovornost. Del vsebin za Geološko pot v Kobilji curek smo razvili v okviru projekta Dediščinske skupnosti za danes (Zavod Parnas, 2012), pobuda LEADER LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe – v sodelovanju z dediščinsko skupnostjo v Robu in dr. Tomažem Verbičem, univ. dipl. geol. – Arhej, d.o.o.

Zaradi številnih dobrih rešitev je Geološka pot v Kobilji curek od Turistične zveze Slovenije prejela priznanje za
1. mesto na regijskem ocenjevanju NAJPOT 2012 in 3. mesto na državnem ocenjevanju NAJPOT 2012.

Zavod PARNAS je v letu 2019 podpisal konzorcijsko pogodbo kot partner konzorcija Claustra +. V letu 2018 je potekala prostovoljska akcija čiščenja linije zidu v Kobiljem curku, sledi še ena v septembru 2019.