V soboto, 1. oktobra 2016, smo v Centru kulinarike in turizma KULT 316 v Ljubljani uspešno izpeljali Posvet nosilk dediščine priprave poprtnikov. Dogodek v organizaciji Zavoda Parnas in Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in ob podpori Ministrstva za kulturo je potekal ob Dnevih evropske kulturne dediščine 2016.
V novih prostorih centra KULT 316 so si udeleženci lahko prvič ogledali potujočo razstavo “Poprtnik ali župnek”. Potujoča razstava na petih panojih skozi slike in besedilo nagovori opazovalca, ker pa vsebuje tudi prevode v angleški jezik bo lahko gostovala tudi v tujini.
1. pano: Božični kruh: poprtnik ali župnek prikaže umeščenost prazničnega kruha globoko v zgodovino, razširjenost poprtnika na Slovenskem, opozori na njegova različna poimenovanja. Predstavljeni so tudi nosilci dediščine – že vpisani, pa tudi tisti, ki se na vpis še pripravljajo. 2. pano: Sporočila ptičkov, kit in drugih okraskov predstavi več pomenov okraskov na božičnem kruhu, njihovo vpetost tako v krščansko praznovanje božiča kot tudi praznovanja predkrščanskega obdobja. 3. pano: Kruha ne naredi moka ampak roka predstavi enega od receptov za poprtnik in opozori na različne načine priprave in peke božičnega kruha, izvemo pa tudi za marsikatero skrivnost iznajdljivih gospodinj. 4. pano: To je NAŠA dediščina opozori na pomen povezovanja nosilcev dediščine, ter njihove pristope za ohranitev in oživljanje dediščine – od vpisa v Register nesnovne dediščine, do evidentiranja novih nosilcev ter spodbujanja izobraževalnih in promocijskih akcij v dediščinskih skupnostih. 5. pano: Dediščina za danes prikazuje, da je najpomembneje ohraniti to nesnovno dediščino v družinah, da podobna sporočila skozi božični kruh ohranjajo tudi drugi narodi in odpira vprašanje, kaj zavarovanje dediščine na državnem in svetovnem nivoju pomeni za ohranjanje njene raznolikosti.
V uvodnem delu posveta je Metka Starič iz zavoda Parnas predstavila namen posveta in smiselnost povezovanja nosilk dediščine, strokovnjakov, izobraževalnih ustanov in lokalnih skupnosti. S posvetom odpirajo novo poglavje pri sodelovanju z BIC Ljubljana, zato so bili v posvet vključeni tudi dijaki srednje šole BIC Ljubljana (smer pekarstvo), študentje višje strokovne šole BIC Ljubljana (turizem in gostinstvo) ter strokovni delavci šole (Marjeta Cevc, Mojca Smerajec), Tjaša Vidrih, ravnateljica višje strokovne šole BIC Ljubljana, pa je predstavila delovanje BIC Ljubljana in izpostavila kvalitetno sodelovanje z Zavodom Parnas na področju kulinarične dediščine.
Predstavnice nosilk dediščine iz različnih skupin nosilk dediščine (Majda Tekavec in Jožica Grandovec – Velikolaški kraji in Dobrepolje, Vanja Knap – Cerknica, Ana Zakrajšek – Loška dolina, Nataša Rotar – Dolsko) so predstavile načine, kako ohranjajo dediščino v svojih dediščinskih skupnostih. Opozorile so tudi na nevarnost izrabe te dediščine. Svoj pogled in pomen ohranjanja različnosti dediščine sta predstavili tudi Andreja Bahar Muršič iz ZVKD OE Ljubljana in dr. Jelka Pirkovič, ki spremlja delovanje dediščinskih skupnosti ne le v slovenskih okvirih ampak tudi v evropskih in svetovnih. Mojca Smerajec iz BIC Ljubljana je še posebej opozorila na pomen vključevanja vsebin priprave božičnega kruha in poznavanja te dediščine v šolske programe.
Delavnica o skrivnostih priprave testa je bila zasnovana s strani Marjete Cevc in Sabine Zgonec. Pri sami prezentaciji sta pomagala študenta BIC Ljubljana ter dijakinji srednje šole BIC Ljubljana- smer pekarstvo, ki sta s pletenjem različnih kit seznanile udeleženke in jih tega znanja tudi naučile. Na delavnici smo pokazali tudi spremembo pri barvi testa z uporabo naravnih barvil: kurkumo, žafraniko in žafranom, ter preizkušali različne vrste testa za okraske. Na delavnici smo razdeljeni v skupine izdelali tri poprtnike, ki so bili posebni, unikatni in prav vsi trije čudoviti. Kmetijski zadrugi Velike Lašče se lepo zahvaljujemo za sponzorski prispevek v obliki sestavin za peko.
Sledila je pogostitev udeležencev z dobrotami iz Notranjske okuševalnice, ki jih je predstavila vodja tega študijskega krožka Lili Mahne iz Cerknice. Po okrepčilu so si udeleženci v spremstvu Tomaža Lebana ogledali celoten Center kulinarike in turizma Kult 316.
Delavnico o vključevanju božičnega kruha v turistično ponudbo sta pripravili Marjeta Keršič Svetel in Martina Tekavec. Najprej so se udeleženke posvetile asociacijam, ki se vežejo na božični kruh. Najbolj pogoste asociacije so bile: družina, mir, veselje, dom in prazniki. Nato smo skupaj ugotovile, katere vrednote se vežejo na pripravo božičnega kruha. Pri vključevanju dediščine v turistično ponudbo je namreč zelo pomembno, da njenih vrednot ne okrnemo, ampak jih kvečjemu podpremo. Pri božičnem kruhu so zelo pomembne identitetne, duhovne in kulturne vrednote. Na koncu so udeleženke tudi same prispevale ideje za konkretne turistične produkte, ki imajo potencial, da v prihodnje tudi v resnici zaživijo.
V zadnjem delu je sledila še degustacija napečenih dobrot, preverjanje barve vonja, okusa ter obljube, da se kmalu spet srečamo na dogodkih v različnih koncih Slovenije pri posameznih nosilcih dediščine. Za fotografije, ki si jih lahko ogledate spodaj, je ves čas skrbela Alenka Škamperle.
Posvet je potekal ob podpori Ministrstva za kulturo v okviru projekta “Priprava poprtnikov”, pripravile so ga članice avtorske skupine Martina Tekavec, Sabina Zgonec, Alenka Škamperle in Metka Starič v sodelovanju s strokovnimi sodelavci Marjeto Cevc, Marjeto Keršič Svetel in dr. Borisom Kuharjem, ki je moral zaradi slabega počutja svoj obisk odpovedati, nam je pa poslal srčne pozdrave. Sporočila s posveta bodo vključena tudi v novo publikacijo vodnika za odkrivanje naše dediščine “Božični kruh na Slovenskem”, ki bo poleg potujoče razstave in posveta še tretja vsebina omenjenega projekta. Izšel bo v začetku novembra. Zahvaljujemo se BIC Ljubljana za soorganizacijo dogodka, zagotovitev sodobnih prostorov za izvedbo in vso ostalo pomoč, Notranjski okuševalnici za pripravljeni prigrizek ter Kmetijski zadrugi Velike Lašče za material za delavnico. RAzstava bo v Centru KULT 316 na ogled še dva tedna.
Fotografije je posnela Alenka Škamperle.