Warning: getimagesize(/home/zavodp26/public_html/w/images/news/BDjeglic04.jpg): failed to open stream: No such file or directory in /home/zavodp26/public_html/w/wp-content/plugins/wonderm00ns-simple-facebook-open-graph-tags/public/class-webdados-fb-open-graph-public.php on line 903

Stoletnica fotografije na nahajališču kranjskega jegliča v soteski potoka Kobilji curek

Branko Dolinar, Parnasov prostovoljec na področju varstva narave, nas je ob letošnjem praznovanju velikolaških jubilejev opozoril še na eno pomembno obletnico – 26. aprila bo minilo 100 let, kar je bila posneta prva fotografija nahajališča kranjskega jegliča Primula carniolica v bližini Kobiljega curka. Njegov prispevek objavljamo v celoti.

Napovedujemo tudi BOTANIČNI SPREHOD z Brankom Dolinarjem, ki ga bomo organizirali v času cvetenja kranjskega jegliča v začetku maja.

Stoletnica fotografije na nahajališču kranjskega jegliča v soteski potoka Kobilji curek

Ob sedemdesetletnici Biblioteke SAZU leta 2008, je izšel zbornik, v katerem je bil med drugimi prispevki, tudi članek T. Wrabra “Pisna zapuščina botanika Alfonza Paulina v biblioteki SAZU”. V tem prispevku je bila objavljena tudi fotografija z datumom 26. april 1913 in podnapisom “Alfonz Paulin (prvi z leve) na nahajališču kranjskega jegliča (Primula carniolica) v soteski Rob pri Velikih Laščah, v družbi ljubiteljskih botanikov zdravnika dr. Hoeglerja (sredina) in geometra A. Gspana” (slika1.).


Slika1.

Ob prebiranju članka in ogledu fotografije, sem prepoznal zgornje nahajališče kranjskega jegliča, ki se nahaja v soteski potoka Kobilji curek, kakor sotesko imenujemo danes. Do obračališča vodi gozdna pot in ko prečkamo potok po vlaki, pridemo do dveh vlažnih skalnih sten na desni strani potoka, na katerih uspeva kranjski jeglič in kjer je pred 100 leti nastala fotografija.

Zanimalo me je, kdo so možje v nedeljski opravi, ki so se fotografirali v soteski pod skalami, davnega leta 1913, kjer še danes uspevajo endemični kranjski jegliči. Alfonz Paulin (1853-1942) je naš znani botanik in raziskovalec flore tedanje Kranjske, vodja botaničnega vrta v Ljubljani v letih 1886 do 1931, profesor na univerzi v Ljubljani in dopisni član SAZU. Naravoslovec Alfonz Gspan (1878-1963) je bil entomolog, botanik in geometer. Kakor je napisal A. Polenec v reviji Proteus leta 1958, je bil prav on tisti, ki je nahajališče odkril in verjetno vodil ostala dva botanika na ogled kranjskega jegliča v sotesko. Po zapisu botanika F. Dolšaka iz leta 1936 je bil zdravnik Hoegler ljubiteljski botanik in Paulinov pomočnik pri nabiranju rastlin za “Floro exsiccato Carniolico”.

In v kakšnem stanju je nahajališče kranjskega jegliča v soteski danes?

Slika 2: Nahajališče jegliča v soteski potoka Kobilji curek (foto B. Dolinar, 18. april 2012)

Slika 3: Primerjava stare in novejše fotografije dokazuje, da je tudi po 100 letih rastišče kranjskega jegliča dobro ohranjeno. Ali bo tako tudi v prihodnje?

Dne 16. maja 2012 smo nahajališče obiskali I. Dakskobler, B. Dolinar in B. Vreš in opravili fitocenološke popise za analizo vegetacije, v kateri jeglič raste in poskusili oceniti velikost populacije. Po naši oceni se na tem nahajališču nahaja več sto rastlin. Populacija je vitalna in stabilna, vendar bi v primeru podaljšanja gozdne poti od obračališča navzgor lahko rastišče poškodovali. Žal soteska potoka Kobilji curek v letu 2013 ni bila zajeta v širitev območja Natura 2000.
Opozoril bi še na eno botanično posebnost tega območja. Severno od naselja Rob pod vasjo Osredek, se nahaja soteska potoka Črni graben, kjer je botanik Fran Dolšak, 6. maja 1933 nabral primerke kranjskega jegliča, ki se še danes nahajajo v univerzitetnem herbariju Ljubljanske univerze (slika 4).

Slika 4: Herbarijska pola (LJU 23626) kranjskega jegliča (Primula carniolica), nabranega leta 1933 v Črnem grabnu pri naselju Rob, ki se nahaja v univerzitetnem herbariju univerze v Ljubljani.

Spodnji del soteske sva B. Vreš in B. Dolinar pregledala 4. julija 2012, zgornji del pa 28. avgusta 2012, vendar najdbe F. Dolšaka nisva potrdila. Vsekakor je to še en izziv za domačine in ljubiteljske botanike, da to nahajališče ponovno odkrijejo in na ta način prispevajo še en kamenček v bogat mozaik naše botanične zgodovine.

Pripravil: Branko Dolinar