PARNAS Zavod za kulturo in turizem, Velike Lašče info@zavod-parnas.org +386 41 833 456 Večina ilustracij: Marija Prelog©

Priprava poprtnika na Dolah pri Litiji

Na povabilo DPŽ Dole pri Litiji in Kmetijske svetovalne službe iz Litije so se 21.10. v lovskem domu na Dolah pri Litiji zbrale članice več različnih društev podeželskih žena iz okolice Litije. Po zanimivem programu so ves dan spoznavale različne turistične ponudnike, prvi del s predavanjem pa je bil posvečen predstavitvi nesnovne dediščine priprave poprtnika. Želijo namreč obuditi dediščino priprave poprtnikov v tem okolju.

V predstavitvi je Metka Starič predstavila primere ohranjanja dediščine pri ostalih že evidentiranih nosilcih. Njim najbližje nosilke so v Šentrupertu, in predstavnica te skupine Vida Končina svoj poprtnik še vedno peče po izročilu svoje mame, ki je bila doma prav iz Dol pri Litiji. Prav blizu so evidentirane nosilke na Svibnem in na drugi strani v Dolskem. Zato je velika verjetnost, da je dediščina tudi tu še prisotna.

Na srečanju sta se že javili dve gospodinji, ki še vedno ohranjata to dediščino – Fani Drnovšek je za to priložnost celo spekla svoj hlebec poprtnika s ptički (ptički so v zanimivih oblikah, ki jih do sedaj še nismo zabeležili) in ga po končani predstavitvi razdelila vsem prisotnim. Otrokom pa je pokazala, kako se “skače za poprtnikom”. Poprtnik za tri kralje peče tudi Joži Korimšek, a ga ne krasi.  Spomin na poprtnik hrani tudi Helena Perko, mama ga je vedno spekla na dan nedolžnih otročičev, spominja se tudi, da so otroci skakali za njim. Z načrtnim pregledom bomo gotovo odkrili še kakšno od nosilk dediščine.

Po dogovoru in ob sodelovanju KSS in TIC Litija bomo popisali nesnovno dediščino priprave poprtnikov tudi v tem okolju. To jesen že načrtujejo  eno ali več delavnic, kjer se bodo gospodinje lahko preizkusile v pripravi božičnega kruha, ob koncu leta pa nameravajo v sodelovanju z muzejem v Litiji  pripraviti tudi razstavo poprtnikov.

Aktiviranje nosilcev dediščine v občini Litija je zgleden primer, kako lahko strokovne službe (KSS) na terenu prepoznajo vrednost in evidentirajo prisotnost dediščine. S pomočjo kmetijske svetovalke Sonje Zidar Urbanija pa bomo k podobnim akcijam poskusili spodbuditi tudi KSS v drugih delih Slovenije. ZA razglasitev nesnovne dediščine državnega pomena je potrebno namreč evidentirati vse območje Slovenije, kar nam zaenkrat (kljub poskusom preko mreže Karitas in Zveze kmetic Slovenije) še ni uspelo.