PARNAS Zavod za kulturo in turizem, Velike Lašče info@zavod-parnas.org +386 41 833 456

Publikacije s poprtnikom

Vabimo vas na ogled prav posebne – virtualne razstave publikacij s poprtnikom ob čezmejnem Festivalu božičnega kruha 2021. Na njej smo v času festivala predstavljali številne knjige in knjižice, v katerih ste nosilci izročila in ostali namenili prostor tudi božičnemu kruhu poprtniku oz. spremljajočemu krušnemu pecivu (ptički, golobice, pitke …).

Naslovna slika prinaša knjižico iz zbirke Vodnik za odpkrivanje naše dediščine – Božični kruh ali poprtnik na Slovenskem. Uredila jo je Martina Tekavec, izdali smo jo v Zavodu Parnas v letu 2016 (Projekt Priprava poprtnikov s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo). Sledi ji še 15 publikacij – prijeten ogled!

“V kuhinji Šedržank skozi letne čase” (Občina Sodražica, 2017) sta urednici Štefka Joras in Petra Marn zbrali številne recepte sodraških gospodinj, jih opremili s fotografskim gradivom in nagovori. Dragoceni so tudi pripisi, kdaj se posamezno jed pripravi in nekaj navodil je celo v narečju. ✍️ (recept za župnek: Martina Pirnat, recept za golobice: Nada Košir).

Knjižica v formatu A5 ima 80 strani in je uspela ohraniti marsikateri stari recept iz Sodražice. Morda s katerim od njih lahko pripravite inovativno darilo, kot bo to lahko uspelo simpatični gospe z Dolenjske. S skupnimi močmi smo ji pomagali odkriti star recept, s katerim želi razveseliti prijateljico s sodraškimi koreninami.

V publikaciji “Dobra jed se sama ponuja: prehrana kot nesnovna kulturna dediščina Slovenije” je predstavljena tudi priprava poprtnikov.

Avtorice mag. Anja Jerin, mag. Adela Pukl in dr. Nena Židov so s kratkimi zapisi iz Registra lepo povezale vse do sedaj vpisane enote s področja prehrane. Čudovite fotografije priprave poprtnika je pripravil Tomo Jeseničnik pri nosilki izročila Nadi Lunder iz Predstrug.

Slovenski etnografski muzej je publikacijo izdal v letu 2021, ko se Slovenija ponaša z nazivom Evropska regija gastronomije.

V knjižici “Prehrana nekoč in recepti za vsakdanjo rabo” je Turistično društvo Loški Potok z urednico Blanko Bartol zajelo številne jedi iz Loškega Potoka.

Posebno poglavje je namenjeno božičnemu času, recept za potoški župnek pa je prispevala Marija Košir iz Šegove vasi.

Pri zbiranju receptov so sodelovale številne gospodinje, pa tudi osnovna šola. Knjižica v formatu A5 je izšla v letu 2017 in ima 48 strani.

Knjižica “Kuharske dobrote iz Roba na Dolenjskem” je izšla kot šesta knjiga v zbirki Vodnik za odkrivanje naše dediščine.

Članice študijskega krožka Parnas so v njej zbrale 57 receptov, med katerimi je v zimskem delu izpostavljen prav poprtnik. Recept zanj je prispevala Majda Tekavec iz Roba, zgodbo pa Zofi Grčar iz Rut.

Knjižica prinaša tudi prvo objavo znaka nesnovne dediščine Slovenije ob poprtniku – takrat so jo imenovali še živa dediščina. Ima 52 strani, izdali smo jo leta 2014 v Zavodu Parnas, letos je bila ponatisnjena.

“Prav ob globalistični agresivnosti in prevzemanju njenih izdelkov, se premalo oziramo k modelom iz preteklosti, torej h kulturni dediščini,” zapiše dr. Janez Bogataj v predgovoru dopolnjenega ponatisa knjige Okusiti Slovenijo.

Slovenija je razdeljena na 24 gastronomskih regij, v poglavju “Dolenjsko, Kočevsko” pa je na prvem mestu predstavljen prav poprtnik.
Dr. Bogataja bi lahko pravzaprav imenovali kar ambasadorja poprtnika, saj je že pred četrt stoletja spodbudil go. Vanjo Damjanić iz Gostilne pri Kuklju, da je pričela s promocijskimi akcijami, vezanih na poprtnik.

Dopolnjeno izdajo je izdala založba Rokus Klett v 1500 izvodih v letu 2012, prva izdaja pa je izšla v let 2007. Najverjetneje so poprtnik na sliki pripravili v Hiši kulinarike Jezeršek, fotografija je delo Toma Jeseničnika.

Etno družabno društvo Draga pri Šentrupertu je ob strokovnem sodelovanju etnologinje Mojce Ramovš v letu 2013 izdalo knjižico Mama kašo kuhala: Kulinarična dediščina v šentruperski dolini.

V poglavju o cerkvenih praznikih je med prazničnimi jedmi tudi poprtnik, ki v teh krajih ni bil krašen ali pa le “malo okrašen gor, porisan gor po vrhu”. Omenjena je tudi šega skakanja za poprtnikom: “Kolikor boš pa letos skočil, boš pa zrasel”, po vasi pa so ga hodili pokušat otroci.

Knjižica ima 76 strani, izšla je v nakladi 300 izvodov in pred pozabo ohranja bogato kulinarično dediščino iz okolice Šentruperta na Dolenjskem.

“Večji hlebec okrase s figurami iz krušnega testa, ki predstavljajo ptice ali druge štirinožne živali. V sredino posade možička, ki je prav tako iz testa, ki mu rečejo gospodarček in je pokrit z rdečo čepico.”

Tako sta ribniško izročilo iz 18. stoletja zapisala ribniški graščak Anton Rudež in njegov sin Jožef Rudež, gradivo iz Loškega Potoka pa kaplan Janez Zima. Ilja Popit je gradivo iz NUK-a prevedel in uredil v knjigi Od volkodlaka do Klepca. (Mimogrede – njegovo bogato gradivo o Blokah še vedno čaka na svojo knjigo …)

Knjigo Od volkodlaka do Klepca je izdala založba Didakta v letu 2010 v nakladi 1500 izvodov. Ilustrirala: Daša Abaza.

“Ni misliti, da bi imeli ti členi samo krasilni pomen. Ptičice, sadeži in cvetje, kot zastopniki živega sveta, prinašajo gotovo iz starega kultnega sveta čarodejne namene pričaranja plodovitosti pomladi. “

V knjigi Narodopisna knjižnica, 4. zvezek – Ljudska umetnost v Dobrepoljah je Tone Ljubič med priložnostmi za likovno-estetsko udejstvovanje podrobno opisal tudi golobice in poprtnik.

Za ponatis Ljubičeve knjige iz leta 1944 so poskrbeli v Mestni knjižnici Grosuplje v letu 2017, izšla je v 8. zvezku Domoznanske zbirke občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje.

Poprtnik z naslovnice je spekla Nada Lunder in je ves december na ogled v knjižnici Dobrepolje, na voljo imajo tudi še nekaj izvodov knjige.

Dr. Stanislav Renčelj je v knjigi Tradicionalni proizvodi in jedi območja od Turjaka do Kolpe kar nekaj strani namenil tudi božičnemu kruhu poprtniku.

V poglavju “Praznični dnevi” je zabeležil navade in običaje po različnih krajih, pa tudi recept za poprtnik. Poprtnike, ptičke in golobice so za potrebe priprave knjige napekle članice Društva podeželskih žena Velike Lašče.

Knjiga na 246 straneh je izšla v letu 2011 v nakladi 1000 izvodov, izdala jo je Občina Kočevje v istoimenskem LAS projektu.

V knjižici Življenje ustvarja zgodbe so dediščino pod drobnogled vzeli mladi. Avtorji Matija Perovšek, Sanja Zgonec in Boštjan Podlogar so zgodbam, ljudskim pesmim in fotografijam priložili tudi zvočne zapise ljudskih pesmi, ki jih je vrsto let beležil Matija Perovšek, ter kratke filme, ki jih je ekipa Mladi Parnas posnela pod taktirko Tadeja Bavdka.

V knjižici je popisan zanimiv župnek, ki ga po izročilu Antonije Šega iz Šegove vasi, rojene 1878, peče že peta generacija žensk. Na župneku ima vsak okrasek točno določen pomen, vezan je na globoko versko doživljanje božiča. Sanja je zgodbo objavila poleg številnih drugih o kulinaričnem izročilu prostora med Velikimi Laščami, Dobrepoljem, Sodražico, Ribnico in Loškim Potokom v poglavju Veseli čas prihaja, ko mat’ potico vsaja … (Letos smo po tej zgodbi posneli še dokumentarni film.)

Knjižica je izšla v zbirki Vodnik za odkrivanje naše dediščine pri Zavodu Parnas (LAS projekt Življenje ustvarja zgodbe, 2018), ima 80 strani, oblikoval jo je Jure Knafelc, v Parnasu pa je še vedno na voljo.

V knjigi Brezmejna Slovenija – Trdoživost ljudskega izročila je avtor Iztok Ilich poprtniku namenil poglavje Poprtnik, obredni praznični kruh osrednje Slovenije.

Knjiga prinaša predstavitve posameznih nosilk izročila, njihovih poprtnikov in akcij med leti 2014 in 2017, saj se je avtor udeležil marsikatere aktivnosti, razstave, tudi gostovanja v slovenskem Parlamentu in vse vestno beležil tudi s fotografskim aparatom.

Knjiga prinaša več vsebin – “poleg etnoloških predvsem zgodovinske in jezikovne, posebno mesto pa pripada varuhom izročila,” piše dr. Nena Židov v Predgovoru. Avtor delo posveča varuhom izročila tako na ozemlju Slovenije kot pri zamejskih rojakih, knjiga ima 320 strani, v letu 2018 jo je izdala Cankarjeva založba v nakladi kar 3200 izvodov.

V dragoceni nabirki povedk iz Ribniške doline – Tam med Malo in Veliko goro (slovstvena folklora Ribniške doline) – se skriva tudi poprtnik.

Etnolog Domen Češarek je v poglavje Povedke prazničnega leta umestil tudi povedko o praznovanju božiča v Dolenji vasi, kjer je opisan tudi župnek, kot poprtniku pravijo v Ribniški dolini. O njem mu je pripovedovala Karolina Kromar, rojena 1935, iz Dolenje vasi. V knjigi je ponatisnjena tudi Rudeževa pripoved Kolači in gospodarček iz 18. stoletja.

Knjiga je nastala v okviru projekta Življenje ustvarja zgodbe – LAS PPD v letu 2019, ilustrirala jo je Sara Koncilja, izdala pa jo je Miklova hiša Ribnica v nakladi 600 izvodov.

Receptov za peko poprtnika je skoraj toliko, kot je gospodinj. Eden od njih je objavljen v zborniku Pogled skozi ribniško rajto, ki sta ga ob 20. obletnici delovanja društva izdala Društvo podeželskih žena Ribnica in Ugar Invest d.o.o.

Avtorica in urednica Marinka Vesel je v zbornik poleg recepta za ribniški župnek umestila tudi slikovno gradivo o njihovih razstavah poprtnika in sodelovanju na delavnicah z ostalimi nosilci izročila.

Knjiga na 220 straneh je izšla v letu 2020 v nakladi 500 izvodov.

Še nekaj knjig nam je ostalo za letošnjo virtualno razstavo knjig in knjižic, ki govorijo o poprtniku. Zaključujemo jo na tretji božič oz. praznik sv. treh kraljev. Takrat bo po številnih domovih spet dišalo po poprtniku.

To je obenem tudi prva pravljica, ki je izšla v zbirki Vodnik za odkrivanje naše dediščine. Ptiček z božičnega kruha je napisala Janja Sivec, ilustrirala Marjanca Prelog, oblikovala pa Beti Kralj. Izdal jo je Zavod Parnas v letu 2019 v nakladi 500 izvodov.

Tale zanimiva knjiga je še čisto sveža, saj je ravno danes prispela na naš naslov. Nekaj prav posebnega je tudi zato, ker smo zanjo izvedeli prav po odzivu na predstavljeno knjigo Od volkodlaka do Klepca na tej virtualni razstavi.

Takoj si je seveda prislužila mesto na razstavi, saj je med folklornimi in spominskimi pripovedmi pisano tudi o župneku, pa o pitkah in loncu za župnek. Ilja Popit je z izdajo knjige pred pozabo rešil številne pripovedi z Blok, iz Loške doline, s Knežje njive, Turjaka, Hočevja, z Dobrepolja, Žlebiča in še kje.

Knjigo Zverina nam vse požre je v zbirki Glasovi izdal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, izšla je v nakladi 350 izvodov v letu 2021. Ilustracije je pripravila Urška Popit.

Ilja popit, hvala za tole čudovito darilo ob tretjem (glede na pravkar prebrano pa četrtem) božiču!!!