Iz arhiva smo izbrskali novico, kako je pripravljala žegen kmečka družina Žužek s Strmeca okrog leta 1920 – po pripovedovanju pokojne, v letu 2009 pa 96-letne Ivane Petrič iz Dolnjih Retij. Pa lepe velikonočne praznike vam želimo!
Za veliko noč se blagoslovi tudi jedi. Dobrote, ki so jih napekle gospodinje v velikonočnem času, so bile namenjene za vsebino velikonočnega žegna, ki so ga nosile v košarah ali jerbasih žegnat v farno ali podružnično cerkev.
Dekleta in žene so preko temnejših gvantov oblekle bele predpasnike, ki so se nadaljevali v životec, z volančki na spodnjem robu. Rute so zavezale zadaj, na glavo namestile svitek, ki je bil za to priložnost običajno bel in jerbas nesle na glavi.
Jerbas je bil pokrit z belim prtom, na vrhu pa je bil vezen prtiček s podobo jagneta. Jedi, ki so jih nesli žegnat na veliko soboto, so počakale do velikonočnega zajtrka, ob katerem se je po jutranji procesiji zbrala vsa družina.
Miza je bila pogrnjena z belim prtom, v sredini kolača je bil nameščen bogec , namizni križ. Žegen je bil narezan na velikem lesenem krožniku, vsak otrok pa je dobil na mizo tudi kolaček z neolupljenim pirhom. Žegen se je jedlo z rokami.
Skoraj vsaka v vas v okolici Velikih Lašč pripravlja žegen malo drugače, tradicija pa se je mešala tudi glede na to, od kod je prišla tamlada k hiši.
ŠUNKA
Šunka mora biti pisana, z nekaj maščobe. Narezali so jo na velike tanjše kose. Za velikonočni zajtrk so jo razporedili na lesen krožnik, dodali na četrtine narezane pirhe, na koleščke narezane želodčke in vse skupaj posuli z nastrganim hrenom.
PIRHI
Jajca so skuhali v čebulnem listju, da so dobila lepo rjavo barvo. Kuhana so nato pomazali s svinjsko “kožico”, da so se lepo svetila. V žegen so obvezno dodali tudi rdeče pirhe, ki so jih obarvali s krep papirjem. Tudi v velikolaški okolici so poznali običaj sekanja pirhov.
HREN
Hren predstavlja Kristusove solze (ko ga ribamo je oster in pogosto izvabi solze). Hren so nastrgali z nožem na tanke lističe, drugod so ga naribali in kar povprek posuli po žegnu.
KOLAČ (levo)
Kolač predstavlja Kristusovo krono. Z mlekom in jajci so zamesili boljše testo. Spekli so ga v kolaču, posodi z luknjo na sredini in rebrastim obodom, lahko tudi v posodi za cvretje masti, v sredino pa namestili kozarec s fižolom. Za velikonočni zajtrk so kolač položili na mizo in v sredino namestili bogca, namizni križ. Otroci so pokleknili in molili, oče pa je kolač razrezal. Otroci so počakali, da so dobili vsak svoj kos, nato pa dvignili kruh nad glavo in glasno govorili: “Da bi vsaj toliko zrasel do drugega leta, kot je velik ta kos.” K žegnu so nesli tudi hostijo, ki so si jo razdelili in jo pojedli pred velikonočnim zajtrkom.
KOLAČEK (desno)
Izdelani so iz boljšega testa. Gospodinja je popletla kite in jih oblikovala v obroče. Kolačkov je bilo najmanj toliko, kot je bilo otrok pri hiši, ob velikonočnem zajtrku je vsak dobil svoj kolaček s pirhom. Kolački so bili namenjeni tudi drugim, otroci so jih kot darilo prejeli od krstnih botrov.
POTICA
Za veliko noč so gospodinje spekle navadno orehovo potico. Zamesile so boljše testo, nadev pa sestavile iz mletih orehov, jajc, masla, namesto ruma so dodale žganje.
RECEPTI ZA ŽELODČKE (ponekod ŽELODCE, AJDOVE ŠTRUKELJCE)
Po nekaterih virih so želodčki simbol stradanja Kristusa na križu. Rozine v njih predstavljajo grehe vernikov.
Želodčki (1), okolica Velikih Lašč
V ajdovo moko zamešamo na drobno narezane koščke kuhanega suhega mesa, koščke fig in rozine. Z vodo, v kateri se je kuhala šunka, moko poparimo. Ko se malo ohladi, zamesimo mehko testo (če je preveč vode, lahko dodamo nekaj bele moke). Z žlico polagamo testo na pomokan prtiček in povaljamo v obliko svaljka. Želodčke kuhamo v vreli slani vodi 20 minut. Kuhane poberemo prelijemo z mrzlo vodo.
Želodčki (2), okolica Velikih Lašč
S šunkino vodo poparimo ajdovo moko. Ko se zmes ohladi, dodamo belo moko, pognetemo testo in ga razdelimo na tri dele. V en del zamesimo koščke šunkinega mesa, v drugi del koščke suhih fig, v tretji del rozine. Želodčke oblikujemo v obliko svaljkov in jih kuhamo v šunkini juhi z dodatkom vode približno 20 minut. Prelijemo jih s hladno vodo.
Pečeni želodčki, okolica Ribnice, Slemena (Slava Petrič)
S šunkino vodo poparimo ajdovo moko in pognetemo z belo, V zmes dodamo koščke šunke, rozin in fige. Maso zavijemo v razvaljano boljše belo testo, oblikujemo majhne želodčke in jih spečemo v pečici.
Vse opisane jedi (razen kolača) gospodinje še danes pripravijo za velikonočni žegen.
Velikonočni žegen iz okolice Velikih Lašč.
Pripravila: Metka Starič, Zavod Parnas.
Informator: Ivana Petrič, Retje (96 let).
Uporabljeno je tudi gradivo z razstave Kruhi in peciva v velikolaški občini (2000), ki ga je pripravila Slava Petrič v sodelovanju z razl. informatorji več vasi velikolaške občine.
Pomoč pri zbiranju gradiva: Ivanka Peterlin, Retje.
Peka kolača: Milka Debeljak, Retje.
Prti: Slava Petrič, Metka Starič
Jerbas posodila: Marija Ahčin, Retje
Zelenje nabrali: Tine Starič, Tadej Debeljak, Franc Žužek
Fotografije: Metka Starič, Jure Starič
Velikonočni žegen iz okolice Velikih Lašč je bil takole predstavljen na velikonočni razstavi Nesimo k žegni, Pivka, 4. in 5. april 2009 v organizaciji TD Pivka. Zloženko izdal: Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, april 2009.
Naklada: 50 izvodov.