Warning: getimagesize(/home/zavodp26/public_html/w/images/news/sreco_srce.jpg): failed to open stream: No such file or directory in /home/zavodp26/public_html/w/wp-content/plugins/wonderm00ns-simple-facebook-open-graph-tags/public/class-webdados-fb-open-graph-public.php on line 1072

PARNAS Zavod za kulturo in turizem, Velike Lašče info@zavod-parnas.org +386 41 833 456

V Robu je les doma – DEKD 2014 -1. oktobra

Dneve evropske kulturne dediščine v Parnasu redno obeležujemo že vrsto let.

Letos smo naš dogodek DEKD pripravili v sredo, 1. oktobra 2014 dopoldne v centru Parnas v Robu. Posebno pozornost smo namenili dediščini robarske žage, pozabljeni tradiciji pridelovanja eteričnih olj iz smreke v Robu, starim znanjem o pripravi lesa za gradnjo kozolcev, ter ugotavljali, ali so vsa podrta drevesa res le za v peč…

Naši gostje so bili učenci podružnične šole Rob z njihovimi učiteljicami, program pa smo izvedli v sodelovanju s podjetjem Hoja žaga Rob, članicami študijskega krožka Parnas in z rokodelcem Srečkom Knafelcem.

Spoznali smo rokodelca-spominkarja Srečka Knafelca ki oblikuje okraske s kozolcev v zanimive spominke.

Iz ostankov lesa različnih barv so otroci sestavili zanimive mozaike, na katerih so sporočili, kaj jim je v življenju zelo pomembno – voda, zrak, zemlja. Skulpturo bomo razstavili v urejenem središču Roba pri vagi.

Oglejte si kratko fotoreportažo:


Vera Gorjup je predstavila, kako so v Robu med leti 1955 in 1963 na žagi pridelovali eterična olja. V ta namen je bila postavljena tudi vaga sredi vasi, kjer so smrečje tehtali kar na vozovih, nazaj grede pa so stehtali še prazen voz in dobili pravo težo. Otrokom je prikazala, kako si z eteričnimi olji pomagamo pri nahodnih obolenjih. Les za gradnjo kozolcev so posekali med novembrom in februarjem, v času prazne lune (mlaj).

Restavratorka Majda Tekavec jim je predstavila svoj poklic restavratorke in pojasnila, kako se lesni zajedalci odzivajo na to, kdaj je bil les posekan.


Otroci so primerjali star poškodovan okvir in drugega, ki je bil že restavriran.


Po malici so z Julko Cimperman in Stano Škulj ob stari fotografiji Roba ugotavljali, kako je danes gozd prerasel Hrib z robarsko cerkvijo. Opisali sta jim, da sta hodili v šolo pri cerkvi, pod njo je bil lep sadni vrt, ki ga je skupaj z učenci urejal učitelj Flegar, do cerkve pa je vodila kamnita pot – Preska, ki je danes skoraj povsem zaraščena, na fotografiji pa je bila še lepo vidna.


Gospa Stana je prinesla s seboj velik star ključ in po čisto novem pločniku, ki čaka samo še asfaltno prevleko, smo se sprehodili do nekdanje mizarske delavnice, …


… previdno odklenili vrata …


… in si ogledali vrsto nenavadnih predmetov v delavnici, …


… med drugim tudi nadvse zanimive lesene “cvinge”.


Poslovili smo se od 93-letne gospe Julke in 82-letne gospe Stane, ki sta bili navdušeni nad otroki, ki jih je vse zanimalo.


Naša naslednja postaja je bila Hoja žaga Rob, kjer nas je sprejel Boštjan Logar, direktor žage,
in predstavil njeno delovanje.


Idej, za kaj vse bi se dalo porabiti ostanke lesa otrokom kar ni in ni zmanjkalo – mize, stoli, ograje, igrače …


Z zanimanjem so si ogledovali tudi stroje, s katerimi na robarski žagi obdelujejo les, ki potem odpotuje celo v Afriko.


Nazaj smo se vračali mimo še dveh obrtnikov, ki v Robu predelujeta les – pri ŠIlerjevih izdelujejo ročaje za čopiče, pri Jamnikovih pa lesene letve – te bomo obiskali kdaj drugič. Prostor nekdanje vage sredi vasi počasi dobiva lepšo podobo, delavci pa pospešeno urejajo središče Roba.


V centru Parnas nas je že čakal rokodelec Srečo Knafelc – najprej smo si pogledali kratek film, da smo spoznali, s čim se ukvarja.


Njegovi spominki so izdelani iz starega lesa, v katere vrezuje zanimive oblike s kozolcev, okvirček pa je iz novega lesa.


Otrokom je pripravil ostanke lesa – novega in starega – za izdelavo mozaikov.
Skupaj smo ugotovili, da je za nas najbolj pomemben čist zrak, ista voda in zemlja, na kateri lahko pridelujemo hrano in živimo. Pripravili smo načrt, kako bomo to spremenili v likovno podobo.


Otroci so se nadvse zavzeto lotili dela, …


… se dogovarjali in usklajevali …


… in mozaiki so pričeli dobivati lepo podobo.


Zastave DEKD, ki je krasila prostore centra Parnas, so se nekateri otroci spomnili še izpred dveh let, ko smo pekli piškote po starem.


Ves dan je bila z nami tudi Dragica Heric, novinarka Kmečkega glasa, ki bo pripravila reportažo.


Za konec pa še spominski posnetek na čudovit dan, skupaj z ravnateljico Metodo Kolar, ki je otroke obiskala med njihovim ustvarjanjem.

Hvala vsem sodelavcem, ki ste pristopili k snovanju in izvedbi tega nepozabnega dne, otroci so prav vsakega nagradili z bučnim aplavzom. Hvala tudi učiteljicam – Dragici, Sonji in Mariji, ki v vsebine lokalne dediščine prepoznajo in z veseljem vključujejo v svoje šolske dejavnosti. Pa se vidimo spet na prihodnjih Dnevih evropske kulturne dediščine!

Več o prireditvi si lahko ogledate na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine

Ostale prireditve DEKD 2014 v občini Velike Lašče

Kako je bilo ob:
DEKD 2013 – pohod po Rašici v spremstvu Andreje Bahar Muršič in izdelava fresk
DEKD 2012 – v Parnasu je dišalo po ječmenovi kavi in piškotih
DEKD 2011 – 1, 2, 3 – v Mišjo dolino