V MIŠJI DOLINI Z OKOLICO LETOS (2010) NAŠTELI 12 VRST NETOPIRJEV
Ob Evropski noči netopirjev je Aljaž Rijavec iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev v Interpretacijskem centru Rob predstavil 12 različnih vrst netopirjev, ki so jih člani SDPVN v letošnjem letu popisali v Mišji dolini. Ob predavanju in sprehodu smo letos podelili tudi 2. priznanje Netopirjem prijazna domačija. Prireditev je podprla Občina Velike Lašče.
(na sliki mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros z Ahca foto: Jože Starič)
Akcijam Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev se je letos ponovno – že tretjič – pridružil tudi zavod Parnas. Ob 12. evropski noči netopirjev smo v Interpretacijskem centru Rob pripravili predavanje z opazovanjem netopirjev – absolventa gozdarstva Aljaža Rijavca.
Letos smo podelili drugo priznanje NETOPIRJEM PRIJAZNA DOMAČIJA.
Ta edinstveni naslov, ki ga v zavodu Parnas v sodelovanju s SDPVN enkrat letno podelimo domačiji, kjer imajo do netopirjev še posebej lep odnos, je letos prejela domačija KMETIJA PRI AMBROŽU iz Marinčkov pri Robu.
Aljaž Rijavec (SDPVN) in Metka Starič (Zavod Parnas) sta priznanje izročila celotni družini Andreja Krašovca, ki gospodari na domačiji pri Ambrožu.
Njihova klet nudi zatočišče malim podkovnjakom, ki se med letom večkrat spreletavajo v njej, pozimi pa v njej preživijo zimo. Netopirjev ne preganjajo, zagotovili so jim stalno odprto okno, skozi katerega imajo stalen dostop. Pri obnovi domačije v veliki meri ohranjajo elemente podeželske stavbne dediščine, in čeprav še nimajo statusa ekološke kmetije, njihov način življenja in obdelovanja zemlje že ustreza kriterijem ekološkega kmetovanja. Čistijo in pred zaraščanjem rešujejo tudi mokrotne travnike Mišje doline.
Aljaž Rijavec je na predavanju predstavil 12 vrst netopirjev, ki so jih v letošnjem letu opazili v Mišji dolini, predstavil njihovo varovanje, lastnosti, življenjske navade in kaj jih najbolj ogroža.
Predavanju je sledil nočni sprehod po Robu z “opazovanjem” netopirjev z ultrazvočnimi detektorji.
Pod javno lučjo sredi Roba so hrano iskali kar štirje netopirji naenkrat. Po zvokih iz ultrazvočnega detektorja je Aljaž določil, da gre za male netopirje (Pipistrellus pipistrellus) in navadne mračnike (Nyctalus noctula). Z dovolj veliko vztrajnostjo pa nam je uspelo narediti celo fotografski posnetek.
Več o prireditvah ob 12. evropski noči netopirjev na spletni strani SDPVN
Besedilo in foto: Metka Starič
_________________________________________________________________
Odmeven članek Simone Fajfar Bližje ljudem kot ptičem (DELO; 20.9.2010, str. 25 – Panorama)
– na strani www.delo.si je pod arhivskimi izvodi dosegljiva tudi pdf verzija
V lovu za netopirji
Bližje ljudem kot ptičem
Letos so v Mišji dolini poleg rastlinskih vrst popisali tudi netopirjeTo ekološko ohranjeno območje je pomembno za kar 12 vrst netopirjev
V Mišji dolini, ekološko pomembnem območju zahodno od Velikih Lašč, so letos poleg rastlinskih vrst popisali tudi netopirje. “Tu živi veliko netopirjev, saj smo jih našli 12 vrst od skupno 28, kolikor jih je v Sloveniji,” je povedal Aljaž Rijavec iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. Kratek sprehod do prve javne luči na Robu je to potrdil: tam so hrano lovili kar štirje netopirji, ki jih je Aljaž ločil po zvokih in ugotovil, da spadajo med male netopirje in navadne mračnike.
V okviru 12. evropske noči netopirjev v Sloveniji – društvo za proučevanje in varstvo netopirjev ob tem pripravi vrsto prireditev, ki se iztekajo sredi tega meseca -, so v Interpretacijskem centru Rob predstavil rezultate popisa netopirjev v Mišji dolini. To prezrto in ljudem malo znano nočno žival, ki v nasprotju s splošnim prepričanjem sploh ni slepa, ampak, nasprotno, odlično vidi, je treba predstaviti javnosti predvsem zato, ker je ogrožena, je bil jasen Rijavec. Poleg tega se je o netopirjih razširilo tudi ogromno neresnic. “Netopirji niso pol ptiči in pol miši, saj so sesalci in bližje ljudem kot ptičem,” je razlagal Aljaž Rijavec o aktivnih letalcih, ki nimajo, tako kot ptiči, peruti, ampak prhuti, ki so se razvile med dolgimi, tankimi prstki in so obdane z opno.
V Sloveniji živijo žužkojedi netopirji. Drugje, na primer v Indoneziji, je njihova hrana tudi sadje, tri vrste pa se prehranjujejo celo s krvjo krav in druge govedi. “A to ni nikakršna grožnja za kravo,” je mit o krvoželjnih netopirjih razbil Rijavec. Pri nas so največji navadni netopirji z razponom kril do 40 centimetrov, najmanjši, drobni netopir, pa tehta komaj 5 gramov. Vendar to niso skrajnosti teh sesalcev, saj je najmanjši netopir, ki živi na Filipinih, velik za noht, največji, leteča lisica, ki ima razpon kril kar 1,5 metra, pa živi v Indoneziji. “Tudi ta prehranjuje s sadjem,” je fotografijo na prvi pogled ogromne leteče lisice komentiral Aljaž Rijavec.
Mišja dolina, ki se ponaša z vrsto redkih rastlinskih vrst, kot sta loeselijeva grezovka in dolgolistna rosika, in ptic z rdečega seznama – kosec, repaljščica, zelena žolna… – je zaradi močvirnih predelov in vode primerno za netopirje. Njihovo raziskovanje je včasih povezano s plezanjem, saj proučevalci po zvonikih in podstrešjih iščejo porodniške in zimske kolonije netopirjev, to je večje skupine, ki skrbijo za zarod ali, v drugem primeru, prezimujejo v stanju hibernacije. “Drugi način proučevanja netopirjev je mreženje: lovimo jih v zelo tanko mrežo, ki je s svojimi senzorji ne morejo odkriti,” je razložil Rijavec. Podkovnjaki, denimo, lahko zaznajo celo 0,05 milimetra tanko nit. “Tretji način je iskanje po jamah, pri katerem včasih uporabljamo tudi teleskope, da lahko vidimo netopirje, četrti način pa je iskanje z ultrazvočnim detektorjem,” je razložil Aljaž Rijavec.
Kako ta naprava deluje oziroma kako “lovijo” netopirje z detektorjem, je bilo jasno pod javno lučjo na Robu in še nekoliko naprej ob mostu, kjer je napravica oddajala zvoke, ki jih je Aljaž Rijavec prevedel v vrste netopirjev, ki so leteli tam mimo: “Vsaka vrsta se oglaša na poseben način, nekateri tudi z nam slišnimi zvoki, podobnimi cviljenju miši. Druge zvoke, ki jih mi ne zaznamo, detektor prevede v nam slišne zvoke, po katerih se vrste tudi ločijo med seboj.”
Cvilkanje oziroma zvok, ki ga netopirji oddajajo med letom, je v resnici eholokacija. To so ultrazvočni signali, ki se, podobno kot pri sonarju, odbijajo od predmetov v okolici, kar netopirji zaznajo in vedo, kje je kakšna ovira. “Večji netopirji pri nas letijo hitreje in se zato močneje oglašajo, manjše vrste pa počasneje in morajo biti blizu ultrazvočnega detektorja, da jih slišimo,” je razložil Aljaž Rijavec, ki je letos popisal, torej tudi ujel in pregledal, kakšnih 40 netopirjev. “To ni posebno veliko,” je bil skromen.
Poleg že omenjenih dveh vrst, malih netopirjev in navadnih mračnikov, so z letošnjim popisom v Mišji dolini našli še male, velike in južne podkovnjake ter obvodne, resaste, vejicate, brkate, gozdne, pozne, male in drobne netopirje. “Na rdečem seznamu so mali, veliki in južni podkovnjak ter vejicati netopir, vsi pa so zavarovani, saj je ogroženih vsaj polovica vrst,” je naštel Aljaž Rijavec, ki je takole mimogrede omenil, da so netopirji ranljivi med drugim zato, ker ima samica na leto samo enega mladiča in se populacije širijo počasi.
Pravzaprav so netopirji ena bolj ogroženih živalskih skupin v Sloveniji, v Evropi in tudi na svetu, ker jih pogosto ogroža človeška nevednost. Zadostuje že, na primer, neprimerna obnova podstrešja, kamor se netopirji ne morejo več vrniti, ali nepremišljen jamski turizem ali svetlobno onesnaževanje.
Toda obstajajo tudi primeri dobrih praks, ko se ljudje zavedajo pomena ohranjanja netopirjev. Takšna je družina Andreja Krašovca, ki živi na domačiji pri Ambrožu v Marinčkih, kjer je klet zatočišče malim podkovnjakom, ki se med letom večkrat spreletavajo v njej in celo prezimijo. “Netopirjev ne preganjajo in so jim zagotovili stalno odprto okno, skozi katero imajo stalen dostop. Pri obnovi domačije ohranjajo elemente podeželske stavbne dediščine in čeprav še nimajo statusa ekološke kmetije, njihov način življenja in obdelovanja zemlje že ustreza merilom ekološkega kmetovanja,” je povedala Metka Starič iz zavoda Parnas, ki je skupaj z Aljažem Rijavcem kot predstavnikom Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev letos kmetiji in njenim prebivalcem podelila naziv do netopirjev prijazna domačija. To je v resnici primeren način, kako netopirjem, ne samo med ljudmi, ki že imajo pozitiven odnos do njih, pomagati do upravičeno boljšega slovesa … Simona Fajfar