LEADER projekt:
Ureditev pogojev in postavitev etnografskih zbirk pripomočkov in orodja Medvedove domačije iz 19. in 20. stoletja.
(LAS Društvo za razvoj podeželja Zasavje – za območje občin Zagorje, Trbolje in Hrastnik).
Nosilni partner projekta je Rudi Zupan s.p., ki si skupaj s svojo družino prizadeva urediti Medvedovo domačijo za oglede in pripraviti ustrezne programe, ki bodo zagotavljali tako pestro eko-turistično ponudbo kot ohranitev etnografske in stavbne dediščine 19. in 20. stoletja.
Pri projektu s skrajšanim naslovom ETNO MEDVED kot zunanji sodelavec projekta sodeluje tudi zavod Parnas, Metka Starič pa kot vodja projekta. Z veseljem smo se odzvali povabilu, saj s tem zavod Parnas svoje izkušnje pri razvoju podeželja predaja in nadgrajuje na širšem območju Slovenije.
Namen projekta je usmerjen v krepitev razvoja podjetništva in podjetniške kulture ter ustvarjanje pogojev za razvoj perspektivnih dejavnosti na podeželju. S projektom posodabljajo vaško infrastrukturo, povečujejo vključenost različnih skupin v socialno življenje na podeželju ter ohranjajo tradicijo in izročilo na podeželju.
Glavni cilji projekta so:
– preprečiti propadanje in izgubo starih hišnih etnografskih predmetov,
– prikazati kmetijo, ki je bila sposobna samooskrbe,
– prenašati spoznanja in informacije dediščine in običajev zainteresirani javnosti (vrtci, šole društva…) z izvajanjem delavnic, na katerih obiskovalci aktivno sodelujejo,
– ohranjati in promovirati tradicijo podeželja.
Projekt ETNO MEDVED traja od aprila 2012 do oktobra 2013.
O domačiji Medved
Medvedova kmetija je kot kot nepremična kulturna dediščina (profana stavbna dediščina) vnešena v Registru kulturne dediščine (evid. št. 8102). V Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za del občine Zagorje ob Savi PUP-1 Podkum, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Zasavja št. 4/97, je bila domačija Medved, Podkum 66, predlagana za kulturni spomenik.
V obnovo domačije so Zupanovi vložili že veliko truda in energije, s pretanjenim občutkom za ohranjanje dediščine so obnovili in urejajo kar 7 streh oz. “domačijo, nekdanjo gostilno in dom župana, ki jo sestavljajo 1922 leta prezidan in za nadstropje dvignjen objekt s secesijsko oblikovano fasado, dva kozolca, zidana kašča, hlev, svinjaki, pod ter drvarnica s kovačijo.”
Poleg stavbne dediščine ne gre pozabiti lepo urejene okolice domačije, najbolj nenavaden je gotovo macesnov gaj, kjer so drevesa zasajena v obliki sončnih žarkov, v sredini pa je zasajena lipa kot simbol slovenstva. Poleti v gaju zacvetijo modre orlice, jeseni pa rdeče ciklame.
Do sedaj je bila Medvedova domačija najbolj poznana po svojem urejenem vrtu. V knjigi Zgodovinski vrtovi, Dolenjske in Posavja avtor navaja: “Vrt pred hišo je bil verjetno urejen že v drugi polovici 19. stoletja, o čemer govori njegova geometrična geometrijska zasnova v baročni vrtnoarhitekturni tradiciji. Ta oblikovni način je jasno izražen s pušpanovimi obrobami … Prvotno mešani zelenjavno-cvetlični vrt se je obenem s prezidavo hiše v dvajsetih letih 20. stoletja spremenil v povsem okrasni vrt… Ograjen prostor je v vsakem letnem času nudil drugo sliko s številnimi starinskimi čebulnicami, vrtnicami čajevkami, raznobarvnimi potonikami …”
Leta 1995 je bil predstavljen na mednarodnem tekmovanju vrtov v Lizboni, kjer je prejel drugo nagrado za urejen kmečki vrt. Večkrat do sedaj je bil posnet in predvajan na slovenski televiziji, prikazan v revijah in časopisih (Kmečki glas- posebna priloga, Jana, Rože in Vrt, Delo in dom) in knjigah – Zgodovinski vrtovi Dolenjske in Posavja (Dolenjska založba Novo mesto 2000) ter Čudoviti vrtovi Slovenije (Cankarjeva založba 2010). Že nekaj let prihajajo na ogled vrta številni obiskovalci, domači in tudi tujci (celo z Nove Zelandije).
V sodelovanju s slikarjem z Nikolajem Beerom (sicer starim znancem tudi vsakoletnih slikarskih srečanj na Trubarjevi domačiji) in ostalimi umetniki slikarske kolonije Izlake se pri njih vsako leto odvije vsaj en dan slikarske kolonije.
“Vlogo za projekt smo vložili z namenom, da nepremično kulturno dediščino obnovimo in ji dodamo tudi vsebino. Naša želja je, da prikažemo obiskovalcem vsa orodja, pripomočke in predmete, ki so jih uporabljali na kmetiji, ki je bila sposobna samooskrbe. S tem želimo seznaniti čim večje število ljudi, ki jih dediščina podeželja zanima in privlači, predvsem pa mlade, ki šele oblikujejo svoj odnos do preteklosti. Želimo, da dediščino, ki smo jo prejeli v varstvo, ohranimo in pokažemo tudi drugim,” pojasnjuje Rudi Zupan.
V LEADER projektu ETNO MEDVED bodo najprej prenovili pod (skedenj) nad hlevom, uredili električno napeljavo za osvetlitev eksponatov ter pripravili več delavnic, ki bodo prikazale aktivnosti samooskrbne domačije 19. in 20. stoletja (prikazi kuhanja v črni kuhinji, peke s pripravo testa v metergi in pečenja v krušni peči, uporabe starega kmečkega ročnega orodja, izdelave velikonočnih butaric in adventnih venčkov in druge).
Predmete z domačije bodo smiselno uredili v več etnografskih zbirk, jih očistili in izvedli nekaj nujnih restavratorskih del, opremili z opisi ter jih ustrezno namestili in opisali. Pripravljene vsebine bodo umestili v več izobraževalnih programov za različne ciljne skupine. Vzporedno pa bodo pripravili tudi promocijski material in spletno stran domačije Medved.
Delavnica IZDELAVA VELIKONOČNIH BUTARIC
(Medvedova domačija, Podkum, 31.3.2012)
Na Medvedovi domačiji v Podkumu nad Zagorjem ob Savi so izpeljali prvo od etnološko obarvanih delavnic – skupaj z zagorskimi skavti so izdelovali butarice.
Dan pred cvetno nedeljo je družina Zupan zagorske skavte, njihove starše povabila na delavnico izdelave butaric.
Urška Zupan je na kratko predstavila celoten projekt in sodelovanje z LAS Društvo za razvoj podeželja Zasavje. LEADER je ena izmed pobud, ki je financirana v okviru strukturnega sklada EU in oblikovana zato, da se podeželskim skupnostim pomaga pri upoštevanju dolgoročnih razvojnih možnosti njihove lokalne regije.
Tako mladi kot starejši so z zanimanjem prisluhnili Mojci Zupan, ki je orisala značilnosti izdelave cvetnonedeljskih butaric na Slovenskem, različna poimenovanja ter njihovo vlogo, Rudi Zupan pa je predstavil potrebne sestavine (“lesove”) in vodil izdelavo butaric.
V Podkumu nad Zagorjem med obvezno zelenje štejejo bršljan, pušpan, vrbove veje, mačice, brinje, cvetoči dren, leskove palice, zelene bezgove vejice, veje sadnega drevja, oljčno vejico, pomladansko cvetje…
Ročaj izdelajo iz leskovih ali vrbovih šib. Na vrhu je lahko križ, končni deli šib ali kakšna druga ” figura” napravljena iz šibja, kar je lepo vidno na sliki z razstave butaric.
Izdelava se prične z vpletanjem zelenja na ročaj. Izročilo pravi, da mora biti pri pravi butari najmanj 7 lesov, vendar vedno ljudsko število. Ko dosežemo ustrezno dolžino, butaro zavežemo z žico, lahko pa tudi z vrvico, ki jo povijemo še po ročaju.
Razstava butaric
Še spominski posnetek na Medvedovi domačiji
V nedeljo pa na blagoslov butaric …
Pripravila:
Rudi Zupan in Metka Starič
Foto: družina Zupan