Zavod PARNAS Gornje Retje 3 1315 Velike Lašče info@zavod-parnas.org +386 41 833 456

Študijski obisk na Poljskem

V začetku januarja sem obiskala Poljsko (okolica Krakova) z namenom, da preverim prisotnost priprave božičnega kruha na Poljskem. Študijski obisk je potekal od 10. do 14. 1. 2019 in je sovpadal s partnerskim srečanjem projekta CUHEKO (Erasmus +) v mestu Gdow na Poljskem.

Delovni obisk Etnografskega muzeja v Krakovu, (11.1.)

Na delovnem srečanju z Agnieszko Marczak se je pokazalo, da posebnega božičnega kruha Poljaki ne pečejo. Pri božični večerji je na mizi tudi kruh, a običajen.  Je pa zelo ohranjen njihov obred deljenja oblatov – oplatek (izg. opuatek) pred božično večerjo. Gre za zelo osebno dejanje, saj oblate deliš le s tistimi, ki so ti blizu, predvsem v družinskem krogu. V etnografskem muzeju mesta Krakova hranijo bogato zbirko oblatov, kar je rezultat intenzivnega zbiranja enega od njihovih etnologov. Barvni oblati so bili namenjeni živini. Iz enakega testa kot oblate oblikujejo tudi dekorativne okraske za božično okrasitev smrečice in prostora. V muzeju je ohranjena tudi stiskalnica za peko oblatov. Motivika na oblatih je običajno močno povezana s krščanstvom. Na vprašanje o starih fotografijah, kjer so štirje hlebci na vogalih miz pa je ga. Marczak opozorila, da so etnologi  ob slikanju v preteklosti postavljali situacije in ni nujno, da je bil to del realnega življenja. (V Sloveniji je izdelovanje (velikonočnih) oblatov zavarovano kot nesnovna kulturna dediščina.) Drug povezovalni element s pripravo božičnega kruha bi bili lahko byski in nowe latka – testene votivne figurice predvsem v upodobitvah živali, ki pa  v krakowski okolici niso poznane.

Delovni obisk v Centru kulture v Gdowu, (11.1.)

V razgovoru z direktorico kulturnega centra Centrum Kultury  Wioleto Cmielo sem spoznala njihovo sodelovanje z društvi podeželskih žena (KGW), ki so svoje tradicionalne recepte združile v skupno kuharsko knjigo, ki je prevedena tudi v angleški jezik. V njej je tudi recept za kruhove štručke szczodroki (izg. ščodroki), s katerimi so bogati kmetje obdarovali reveže na novoletni dan. Štručke so iz boljšega testa, lahko spletene v obliki kite ali navadne, nadevane z marmelado in posute z makom – njihovo sporočilo pa zelo podobno našim ptičkom/golobicam (podobnjakom).

Organizirali so mi tudi srečanje z eno najbolj aktivnih gospodinj, 84-letno Mario Mleczko, ki je tudi soavtorica knjige, z njo in Danuto Kasprzyk smo se sestali v kraju Niegović, kjer imajo urejeno regionalno muzejsko sobo, Prvi del je namenjen ohranjanju spomina na čas delovanja Karla Wojtyle (kasneje papeža Janeza Pavla II.), ki je v Niegoviću deloval  kot vikar v obdobju 1948/49. V drugi sobi je lepo urejena zbirka kmečkega orodja in pripomočkov za gospodinjstvo. Izredna podobnost, še posebej v imenih predmetov v slovenskem in poljskem jeziku, nam je omogočala, da smo se lahko razumeli tudi brez prevajanja v angleščino. So prave mojstrice tudi v izdelovanju tradicionalnih kostumov in cvetja iz krep papirja.

Delovni obisk v muzeju kuharskih knjig Stanislawa Czernietskega, 12.1.

Sledilo je srečanje s partnerji Erasmus + projekta “Skozi kulinarično dediščino do osnovnih kompetenc”, kjer kot slovenski  partner sodeluje RRA Kozjansko, gostil pa nas je poljski partner LGD Dolina Raby (Lokalna akcijska skupina Doline reke Rabe) . Obiskali smo njihov muzej kuharskih knjig in spoznali njegovo poslanstvo, poskrbeli so  za obilne degustacije tradicionalne poljske kulinarike (žurek, bigos, pierogi idr.)

Delovni obisk v Lanckoroni, 12.1.

V popoldanskem času smo se srečali še s predsednico sosednjega LAS-a  Renato Bukowsko, ki ima bogate izkušnje pri vzpostavljanju kulinaričnega laboratorija, nepozaben pa je bil tudi obisk ene od njihovih destinacij – Lanckorone.

Priprave božičnega kruha v obliki, kot ga poznamo pri nas, pri Poljakih nisem našla. Vendar pa so mi gospe v kuharskem muzeju pokazale fotografijo na pogled skoraj identičnega prazničnega kruha, ki so ga spekle za njihov praznik žetve meseca avgusta. In celo letnico ima 🙂