Warning: getimagesize(/home/zavodp26/public_html/w/images/news/R2012_GP_16.JPG): failed to open stream: No such file or directory in /home/zavodp26/public_html/w/wp-content/plugins/wonderm00ns-simple-facebook-open-graph-tags/public/class-webdados-fb-open-graph-public.php on line 903

Robarjada 2012 – Geološki otok in pot v Kobilji curek

Robarjada 2012 se je pričela z vodenim pohodom po predvideni geološki poti v Kobilji curek in odprtjem geološkega otoka pred PARNAS centrom v Robu (petek, 15.7.2012).
Tako smo pripravili odprti dan za domačine in vse ostale, ki jih zanima, kako lahko deluje dediščinska skupnost pri pripravi novih vsebin – pridobitev v kraju.

Po geološki poti je udeležence vodil dr. Tomaž Verbič, univ. dipl. geolog iz podjetja Arhej d.o.o., ki je pot zasnoval in jo opisal v obliki študije kot del projekta “Dediščinske skupnosti za danes”, program Leader, LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. Prične se kmalu od odcepa gozdne ceste pri Kobiljem curku, ob sotočju Robarice (Robarke) in potoka Kobilji curek, na kar lepo opozarja kovinski smerokaz (Kobilji curek 1500 m), ki ga je pred kratkim postavila Občina Velika Lašče.

Točke geološke poti so razporejene tik ob gozdni cesti v Kobilji curek in označene s kovinskimi številkami v modro-zeleni barvi, ki obiskovalcu potrdijo, da je na ustrezni točki. Izdelal jih je Aleksander Arhar. “Peščenjak s svojo rdečo barvo opozarja na vsebnost železa, vendar pa ta vrsta kamnine vsebuje premalo železa, da bi bila primerna za predelavo. V plavžih so zato uporabljali bobovec, ki vsebuje več železa,” je razlagal naš vodnik.

Najmlajša udeleženka je na geološki poti našla zanimivega gozdnega prebivalca.

Zelenkasti tuf je kamnina vulkanskega izvora. Zaradi izredne trdote so jo uporabljali že v prazgodovini za obdelovanje mesa in kož. Najdemo ga v nadvse zanimivih oblikah.

Ob geoloških kartah, ki jih je pripravil dr. Verbič, smo laže spremljali hitro menjavanje različnih kamnin. Njihove spreminjanje se je najbolj odražalo v strugi potoka. Vprašanj kar ni bilo konca.

Ob iskanju fosilov v plastnatem črnem apnencu smo naleteli še na dodatne zanimivosti – kako so v apnenec prišli kamni popolnoma drugačnih oblik in sestavin?

Oznako za zapore Julijskih Alp (Claustra Alpium Iuliarum) smo postavili poleg lesenega miljnika, s katerim je društvo Claustra pred leti označilo pot ob zidu. Lepo dostopen del rimske zapore, v katerem so lepo vidni tudi temelji obrambnega stolpa, sodi v eno od dveh zapor, ki ju najdemo v velikolaški občini. V dolžini 1548 m poteka v smeri od Sv. Primoža preko Gradiškega vrha, kjer se obrne za 90 stopinj, navzdol po pobočju do potoka Kobilji curek, od koder se ponovno vzpne proti Dedniku.
Točki 6 in 7 se nahajata na parceli, ki je v lasti družini Auersperg, s pridobivanjem dovoljenj za postavitev oznak pa ni bilo prav nobenih težav. V bližini rimske zapore so lepo vidni tudi jarki, ki so nekdaj razmejevale parcele, mejo med njimi pa je že od nekdaj predstavljal tudi zid.

Skrajna točka geološke poti je ob slapu Kobilji curek. Zaradi nedavnih padavin se nam je ponujal prelep pogled na najdaljši slap na Dolenjskem, ki se v dveh 15m skokih poganja preko apnenčastih skladiov. Tomaž Verbič nam je razložil, da sta dve stopnji nastali kot posledica preloma. Glede na to, da se slap nahaja v območju istoimenskega gozdnega rezervata (okrog 3ha), za katerega velja strogi varstveni režim, bomo za namestitev smerokaza počakali na pozitivno mnenje Ministrstva za kmetijstvo in okolje. K slapu od letos usmerja nova kovinska tabla (slap Kobilji curek 100 m), ter prestavljena tabla tematske poti Claustra, na katero se navezuje tudi nova geološka pot.

Malce pod slapom je ob strugi lepo viden lehnjak, ki nastaja skoraj pred našimi očmi. Zagnana mlada raziskovalka je želela sama preizkusiti, ali bo kislina lehnjak raztopila ali ne.

Zadnja točka geološke poti je ob spominskem obeležju v Kotah. Srečo Marolt je ob tej priložnosti poskrbel, da so bile nameščene zastave. Le nekaj metrov od obeležja potok Kobilji curek v značilnem meandru spodkopava breg iz peščenjaka, na notranji strani pa nalaga pesek in prod. Moč vode je pred leti spodkopala in odnesla tudi pot, ki je v bregu omogočala bližnjico do Roba. Morda pa nam sčasoma le uspe urediti kakšno brv, ki bo omogočila dostop do obeležja tudi po sprehajalni poti iz centra Roba ob Robarki.

Po vrnitvi v PARNAS center, kjer so Parnasove prostovoljke že pripravile osvežilne napitke in piškote, smo si privoščili malce predaha.

Naši dediščinske skupnosti, ki sama lahko precej naredi za urejenost in prepoznavnost svojega kraja, se je s svojim znanjem pridružila tudi Nika Perovšek, univ. dipl. kraj. arh. (levo). Že v svojem diplomskem delu je podrobneje predstavila idejne rešitve za ustrezno predstavitev rimskih zapornih zidov (točka 6 na naši poti), zdaj pa pripravlja študijo za celostno ureditev Krvave Peči. Aktiviranje mladih strokovnjakov iz lokalnega okolja je nadvse pomembno, saj prispevajo pomemben delež s strani stroke, ki “s tem ne ostaja sama sebi namen, ampak vrača znanje lokalnemu okolju in njegovi dediščinski skupnosti,” kot je ugotavljal tudi dr. Verbič.

Metka Starič je predstavila aktivnosti in sodelovanje dediščinske skupnosti, ki so pripeljale do izdelave geološkega otoka pred PARNAS centrom – z naslovom PO ČEM HODIMO V ROBU? V sodelovanju stroke (dr. Tomaž Verbič, Arhej d.o.o.), umetnika iz lokalnega okolja (Aleksander Arhar), nevladne organizacije (Metka Starič, Zavod Parnas) in številnih posameznikov iz dediščinske skupnosti smo uspeli ob Robarjadi 2012 predstaviti novo pridobitev, ki bo javno na ogled vsem domačinom in obiskovalcem Roba in Mišje doline. Čeprav sam geološki otok ni del projekta, pa nam je zaradi dobrega sodelovanja znotraj dediščinske skupnosti uspelo vsebine nadgraditi tako z geološkim otokom kot z novo geološko potjo.

Srečo Knafelc je v imenu Krajevnega odbora Rob poudaril, da so pomembne majhne stvari – ki nas napolnjujejo in razveseljujejo. Da smo Robarjado v dediščinski skupnosti res vzeli za svojo, dokazujejo tudi mlaji v ozadju, za katere so poskrbeli v KUD Rob, k našemu ponosu pa sodijo tudi zastave. Zakaj naj ponosno umestimo zastave ob tovrstna dogajanja – o tem nas marsičesa lahko naučijo Slovenci, ki žive izven meja svoje domovine.

“Podobno kot deluje dediščinska skupnost v Robu, in kjer zavod Parnas predstavlja primer dobre prakse, v Slovenski mreži za interpretacijo dediščine (SMID) aktiviramo in povezujemo tudi ostale dediščinske skupnosti po Sloveniji. Zato smo vzpostavili sodelovanje z vsemi 12 stičišči nevladnih organizacij po Sloveniji, ki bodo delovanje dediščinskih skupnosti spremljale tudi v novih finančnih programih regijskega povezovanja. Obenem vse to predstavljamo tudi kot primer dobre prakse tudi po Evropi,” je poudarila Lili Mahne, vodja SMID, pri kateri kot konzorcijski partner sodeluje tudi zavod Parnas.
Članice Parnasovih čajank so se tudi tokrat izkazale, saj so napekle slastno pecivo …

… zato smo se v pogovoru zadržali še kar nekaj časa, nato pa dan zaključili z ogledom gledališke predstave Asfalt, ki jo je ob Robarjadi ponovilo KUD Rob v sosednjem domu krajanov.

Vabljeni tudi na ostale prireditve Robarjade 2012!

Pripravila: Metka Starič
Foto: Metka, Jože