PARNAS Zavod za kulturo in turizem, Velike Lašče info@zavod-parnas.org +386 41 833 456 Večina ilustracij: Marija Prelog©

Razstava o poprtnikih

V galeriji Levstikovega doma v Velikih Laščah je bila od 5. 12. do 6. 1. na ogled priložnostna razstava o poprtnikih. Na njej so bili poleg panojev premične razstave Poprtnik ali župnek (Zavod Parnas, 2016), razstavljeni poprtniki različnih nosilcev dediščine priprave poprtnikov iz Slovenije in Hrvaške. Razstava je bila na ogled skozi izložbena vrata, dopolnjevali pa smo jo do božiča. Uporabo lokacije nam je omogočil organizator Festivala božičnega kruha v Velikih Laščah – Občina Velike Lašče, ki nam je ob ocenjevanju urejenosti v času festivala namenila 1. mesto v kategoriji izložb.


DOBREPOLJSKI POPRTNIK
Skupina gospodinj iz okolice Velikih Lašč in Dobrepolja -pekli Nada Lunder (poprtnik) in Minka Rotar (golobica)

Na dobrepoljskem poprtniku so drobni, skoraj filigranski okraski iz narave – smrečice, rožice, sonček … in seveda obvezni ptički. Vse to napoveduje novo rast in željo po dobri letini. Okrog poprtnika je ograja, v sredini pa obvezna letnica, ki napoveduje prihajajoče leto. Spekla ga je Nada Lunder iz Predstrug v Dobrepolju.

Izdeluje Nada Lunder, Predstruge (Skupina gospodinj iz okol. Vel. Lašč in Dobrepolja)
Izdeluje nosilka izročila Mihela Adamič, Želimlje (Skupina gospodinj s Škofljice in okolice)

GOLOBICE po stari navadi dobi vsak otrok pri hiši. Gospodinje v Dobrepolju še znajo izdelati golobice v različnih oblikah, tudi takšne, ki molijo.“Otroci postavijo ‘golobice’ na sveti predvečer na mizo pod ‘bohkovim kotom’, kjer so tedaj postavljene jaslice. Ob njih molijo in prepevajo božične pesmi ter so prepričani, da v uri Odrešenikovega rojstva zapojo tudi golobice: Pridi bogec, pridi bogec!” (Ljubič, 1944)

Golobico za razstavo je spekla Minka Rotar iz Kompolj v Dobrepolju – po izročilu njene mame in stare mame. Nekatere pa golobice pečejo kot punčke – pol ptice, pol punčke.

Golobice – punčke, Kompolje, Dobrepolje, 2014

ŽUPNEK IZ LOŠKEGA POTOKA
Skupina gospodinj iz Loškega Potoka – spekli Anica Car (župnek) in Stanka Kordiš (golobici)

Izročilo o pomenu okraskov na razstavljenem župneku (tako poprtniku rečejo v Loškem Potoku), sega v 19. stoletje ali še dlje. Anici Car iz Retij v Loškem Potoku je izročilo predala Danila Benčina, kot ga je prejela od svoje stare mame: “Kita okrog župneka predstavlja Kristusovo krono. Tri bunkice so trije žeblji, s katerimi so Jezusa pribili na križ. Trije ptički pomenijo, da je trikrat padel pod križem, ko je pa visel na križu, so mu “sapco” delali in ga s tem hladili. V jaslicah – jaslih je Jezušček prevezan z vrvmi, ker so tudi Jezusa zvezali.” Zraven sta golobici, kot jih po starem izročilu pečejo gospodinje otrokom (spekla Stanka Kordiš). Pozorni opazovalci boste tudi opazili, da gospodinje Loškega Potoka spečejo župnek v modelu, dobrepoljski pa je v obliki hlebca.


BOŽIĆNJAK Z ŽUMBERKA
spekli Marta in Zala Kastelic, Grm, Velike Lašče, po navodilih s kulinarične delavnice v gostišču Radić v Sošicah na Žumberku (2018) in s pomočjo arhivskega gradiva JU Park prirode Žumberak – Samoborsko gorje

Na Žumberku spečejo za božič poseben kruh iz bele pšenične moke s testenimi okraski. Testo je kot za običajen kruh, le da dodajo več maščobe in zamesijo z mlekom. Po različnih delih Žumberka ga imenujejo različno: božićnjak, božitnjak, ljetnica.

Na površino okroglega hlebca nalepijo okraske iz testa: vola z jarmom, ki vleče voz s sodom na njem, kokljo s piščančki, ptice. Dodajo križ, tudi zvezdo repatico. Na sredino dajo jabolko, na katerem je petelin ali samo križ iz testa. Okrog je položena kita, ki pomeni radost in veselje. Okraski napovedujejo dobro rodovitnost: kokoš – da bo veliko jajc, voli – da bodo zdravi, sodi z vinom, grozd – da bo dovolj vina. Jabolko dajo živini, da bo vse leto zdrava. Okraski so običajno iz istega testa, lepše pa so vidni, če so iz nekvašenega testa. Pečejo v nizkem modelu, lahko tudi v hlebcu. Spečejo ga za badnjak (dan pred božičem), počaka do treh kraljev, ko se ga razreže. Gospodinja je kvas pripravila že zvečer in pričela mesiti okrog 2-3 zjutraj, da je bil do jutra pečen.


POPRTNIK IZ SODRAŽICE

Spečen je v nižjem modelu, okrog ima položeno kito. Na njem so trije ptički, ki so oblikovani kot zavezani vozli. Nekaj posebnega je jezušček, ki je zavit v povojih – morda se kdo še spomni, da so v take štruce nekdaj povijali dojenčke. V oblikah na poprtniku se tako iz roda v rod prenaša starodavni ljudski spomin. Korenine tega oblikovanja je Martina Pirnat, ki je znanje izdelave župneka predala že marsikateri mlajši gospodinji, prinesla iz Loškega Potoka.

PTIČKA V GNEZDU
Da bi matere še topel poprtnik obvarovale pred otroškim “ščipanjem”, so za vsakega otroka spekle svojega ptička oz. tička, vsaka malo po svoje. Ptička v gnezdu je spekla Ivanka Košir po starem izročilu svoje matere iz Gorenjih Lazov (pri Ribnici). Ptička sta izdelana iz testa za rezance, ki omogoča zelo natančno oblikovanje. Prav za Sodražico je značilno prepletanje različnih vplivov sosednjih krajev – ko so se dekleta poročila v Sodražico, so prinesla s seboj izročilo svojega kraja. Potem so se ponekod prilagodila navadi v novem domu ali pa obdržala svoje. Ivanki je znanje uspelo ohraniti in kljub častitljivim letom otroci in vnuki še vedno dobijo tičke po vzoru njene mame in babice.

ŽUPNEK IZ PREZIDA

Župnek je spekla Dragica Ožbolt iz Prezida na Hrvaškem. Pečen je v modelu, na njem so nameščeni ptički. Ti so prav posebnih oblik, za oči je uporabljen poper. Po pripovedovanju Milke Ožbolt v Prezidu božičnega kruha niso krasili, včasih so na vrhu zarezali križ. Ker so se marsikdaj v Prezid omožile gospodinje s slovenske strani (Loški Potok, Loška dolina), kar se je odražalo tudi na poprtniku. Peka božičnega kruha je ohranjena zlasti v slovenski skupnosti v Prezidu.

POPRTNIK Z RAŠCE

Poprtnik je spekla Mira Mustar, nosilka izročila, po spominih iz otroških let, kot ga je pekla njena mama iz Naredov v Rutah. Spečen je v posodi (kastroli), na njem so verski simbol IHS, ptički, kita, spečen je v posodi. Nekaj nenavadnega so drobni okraski v obliki zanke ali mašnice. Zraven sta dva PTIČKA, kot zavezana svaljka s prerezanimi repki in očmi iz popra.

ŠTRUČKI IZ DEDNIKA V RUTAH

Spekla ju je Zofi Grčar, nosilka izročila, po izročilu njene mame iz Dednika v Rutah. Štručka je na obeh koncih enako oblikovana – kot dvoglava ptica, ki po nekaterih virih sporoča neprekinjen življenjski krog – od rojstva do smrti. Na osrednjem delu štručke je lahko oblikovana drobna tička ali pa kratka kitka, spletena iz treh trakov, ki je ravno tako starodaven simbol rodnosti.

POPRTNIK IZ ROBA

Spekla ga je Majda Tekavec, nosilka izročila, ki na sredino hlebca namesti svete tri kralje – bunkice, zavite s trakci. Na poprtniku so tri ograje iz resic. Nekateri temu traku, ki se ga z nožem na drobno nareže samo na eni strani, rečejo krona, spet drugi čipke. Poleg kraljev oblikuje zvezdo repatico. Po vsem poprtniku so posejani ptički – toliko kot je družinskih članov. Letnica na poprtniku je praviloma letnica prihajajočega leta. Zakaj so njeni okraski svetlejši? Na hlebec jih naloži malo kasneje – a ta podvig zahteva kar precej spretnosti.

ŽUPNEK Z BLOK

Spekla ga je nosilka izročila Marija Jakopin iz vasi Studeno na Blokah. Pečen je v okrogli posodi, po delu oboda je obdan s kito. Krasijo ga različno veliki tički, napis IHS, golobica, križ in zvezda repatica. Pri Ministrstvu za kulturo je med nosilci dediščine priprave poprtnika evidentirana tudi Skupina gospodinj z Blok.

POPRTNIK IZ GORNJIH RETIJ

Pripravila ga je Milka Debeljak iz Gornjih Retij (na zoom delavnici). Pečen je v obliki hlebca, najprepoznavnejše oblike na njem pa so kita, ptički in letnica prihajajočega leta. Seveda pa se tudi tukaj od hiše do hiše izgled poprtnika malo razlikuje. Milkina skrivnost lepega izgleda je v kombinaciji ostre in gladke moke, postopno valjanje trakov za okraske, da vmes počivajo, premaz iz jajca in sladke smetane pa tudi peka na razmeroma nizki temperaturi (180 stopinj C).

TEPEŽNICA

Za male tepežkarje, ki so s šibami ali korobači samo na dan nedolžnih otročičev (28.12.) lahko ošvrknili starejše, je spekla Milka Debeljak tepežnico, spleteno iz 4 trakov. Spečena je lahko tudi iz treh – kot pletena kita, le da so trakovi v sredini debelejši kot ob koncih.

ŽUPNEK IZ DOLŠČAKOV

Spekla ga je Magdalena Peterlin iz Dolščakov, nosilka izročila. Pečen je v posodi in mora biti čim bolj visok. Na sredini na posteljici – v jaslih – leži jezušček, ki je v povojih. Družbo mu delajo ptički, ki so spet čisto drugačnega izgleda, kot jih srečamo drugod. Magdalena ptičke in celoten župnek oblikuje tako, kot se je naučila od svoje mame, ki je bila doma iz Nemške vasi pri Ribnici. Po obodu je župnek obdan s kito, pozorni opazovalci pa boste našli tudi simbol IHS. Prtiček je delo pokojne Puhove gospe iz Roba. Verski motivi na poprtniku imajo marsikje še predkrščanske korenine. Tako je bil na poprtniku iz Ribnice sprva na sredini možiček z rdečo čepico, ki je simboliziral hišnega varuha, piše Ilja Popit, ki je raziskoval stare Rudeževe zapiske.

POPRTNIK IZ CERKNICE

Spekla ga je Lili Mahne. Na cerkniškem ga pečejo v ožjih posodah, pomembno je, da je čim bolj visok. Krašen je lahko s ptički ali kito. Lili Mahne pravi, da je skrivnost izredno mehkega testa v tem, da kombiniraš štiri vrste maščobe – maslo, olje, sladko in kislo smetano. Kot odlična promotorka peke poprtnika in članica Culinary Heritage Team pri evropski mreži Interpret Europe je Lili na nedavnem božičnem zoom dogodku predstavljala peko poprtnika kot tradicionalnega božičnega kruha v Sloveniji.

Razstava je na ogled skozi izložbeno okno v Levstikovem domu v Velikih Laščah od 5.12.2020 do 6.1.2021.


Izvedba: Zavod Parnas v sodelovanju z nosilci izročila po Sloveniji in na Hrvaškem. Prisrčna hvala vsem sodelujočim!
Foto: Metka Starič