V Ribnici se peče župnek – tudi tu se gospodinje organizirajo v neformalno skupino, da se bodo vpisale v Register žive kulturne dediščine kot nosilke dediščine.
Iz zapiskov graščakov Rudežev, ki so zbrani v knjigi Od volkodlaka do Klepca, je razvidno, da je bila peka tičkov in župneka v Ribnici pogosta tudi v njunem času:
“Za božič spečejo v Ribnici matere svojim otrokom iz krušnega testa ptice in druge živali. Spečejo tudi večji in en manjši hleb pšeničnega kruha. Večji hlebec okrase s figurami iz krušnega testa, ki predstavljajo ptice ali druge štirinožne živali. V sredino posade možička, ki je prav tako iz testa, ki mu je ime gospodarček (GOSPODARZIG) in je pokrit z rdečo čepico.
Vsi trije kruhi stoje na božični, na novoletni in na trikraljevski večer na mizi, ki je pregrnjena z belim prtom. Poškrope jih z blagoslovljeno vodo in ob njih še molijo. Nato jih pojejo.
Nato poskrbe za gospodarčka. Zavijejo ga v krpo in privežejo na setveno košaro, misleč, da bodo tako zagotovili srečnejšo setev.”
(Anton Rudež, Jožef Rudež – Od volkodlaka do Klepca str.39-40, Založba Didakta, 2010)
Čeprav je gospodarček pogosto pomenil škrata, pa naj v tem primeru ne bi bilo tako, pojasnjuje pisec opomb Ilja Popit. Nadvse zanimivo branje!
Na fotografiji je župnek, ki ga je spekla Magdalena Peterlin iz Dolščakov pri Robu za 2. državno razstavo poprtnikov v Dobrepolju. Peče ga vsako leto podobno – po izročilu svoje matere, ki je bila doma iz okolice Ribnice. Na sredino vedno položi Jezuščka, pa tudi ptički so drugače oblikovani kot robarski.
Če ste doma iz Ribnice, Sodražice, Velikih Poljan ali okolice, in v božičnem času tudi vi še pečete božični kruh, se čim prej javite
Marinki Vesel,
marinka.vesel@oz-prevoz.com
ki sestavlja seznam gospodinj – nosilk dediščine iz ribniške okolice..