Krvavo Peč je res vredno obiskati večkrat. V središču vasi lahko na ravnici pod Domom veteranov (staro šolo, ki skriva tudi nekaj skupnih ležišč za pohodnike) pustite avto. Krožna pot nas bo vodila mimo krvavskih pečin, do cerkvice sv. Lenarta ter mimo vaškega b’ča nazaj v vas – kakšno slabo urico nam bo vzelo.

Sprehodimo se najprej po ravnem še naprej skozi vas in pri zadnji naseljeni hiši na levi (za njo je le še ena, ki se podira) sledimo ličnim lesenim smerokazom in se preko pokošenega vrta povzpnemo v breg.

Steza se dviguje skozi prijeten gozdiček poln gozdnih cvetlic, vzpon je kratek in kmalu smo na razgledni točki nad pečinami, kjer so domačini uredili leseno klopco in klopi.

Naravnost pred nami je bloški Osredek, še bolj proti desni se odpira Rakitna, na levi pa bomo opazili par hiš – to je vas Bukovec. Po soteski za Bukovcem z leve (s strani Lužarjev) priteka reka Iška, ki se ji z leve pridružuje Črni potok. Nekaj časa Iška teče nato proti nam, lahko jo celo slišimo, nato pa odvije v levo in nižje v kanjonu v Vrbici se ji z leve pridruži Zala. Tam je tudi štirimeja med občinami Velike Lašče, Bloke, Ig in Brezovica.

Tik pod nami lahko opazimo zanimivi erozijski igli, ki ju skozi leta brusijo naravne sile in spodbujata našo domišljijo. Ljudsko izročilo govori, da so v 15. stoletju turški vojaki preganjali dekleta, ki se niso uspela pravočasno skriti v taboru pri sv. Lenartu in so se zato raje pognale prek pečin, kot da bi jih ujeli. V spomin na ta dogodek naj bi se takratna Rožna vas preimenovala v Krvavo Peč (za dekleti so ostale le krvave pečine).

Sprehod nadaljujemo po lepo uhojeni stezi mimo počitniških hišic do gozdne ceste, ki ji sledimo levo. Pripelje nas do podr. cerkve Sv. Lenarta na višini 805 m. Na cerkveni zunanjosti so še komaj vidni ostanki freske sv. Krištofa, ki gleda v smeri proti Krogu, od koder so v Krvavo Peč prišli prvi naseljenci (danes vasi Krog ni več, tam samo še “lučke plešejo”, povedo domačini).

Tudi na drugi strani pokopališča je izhod, od koder sledimo stari poti, ki nas pripelje do ceste in križišča z lepo urejenim božjim znamenjem. Držimo se levo nazaj proti vasi – tu vodi tudi del evropske pešpoti E6 – in med spustom po asfaltni cesti pazimo, da na levi ne spregledamo še starega vaškega vodnjaka / šterne, ki mu rečejo beč (b’č).

Ko se vrnemo v vas, se lahko povzpnemo še par metrov do Doma veteranov, na zadnji strani, kjer je tudi vhod v vaško knjižnico in so zapisane še druge “Coklarske pripovedi”,
ki nam jih je povedala naša Vera Gorjup, ogledamo pa si lahko tudi repliko freske vojščakov iz cerkve sv. Lenarta, izpod rok Trubarjevih krovaških malarjev. Uporabili smo jo v krajšem igrano-dokumentarnem filmu, ki smo ga skupaj z domačini snemali tudi v Krvavi Peči
Gostilne v vasi žal nimajo, najbližja je v Robu ali pa Trubarjeva krčma na Rašici. Imajo pa prijazne domačine in celo postajališče za dva avtodoma, kjer lahko tudi prenočite (Krvava Peč 7).
(Foto: Metka Starič)