Nekaj izboljšav na geološki poti, ki sem jih obljubila ob obisku Beti Lunder na poti, je že nared. Oglejte si kratko fotoreportažo.
Ko smo dobili pristanek s strani Občine Velike Lašče (ki je lastnik tabel), smo se lahko lotili akcije tudi na terenu.
V kamne je bilo potrebno previdno zavrtati luknje in pritrditi verižice …
… da so dosegljivi na otip, obenem pa tak način omogoča, da jih lahko potežkaš. Idejo mi je že pred časom dala Sabina Dermota, ki nam je pomagala pri izboljšavah poti, da so primerne tudi slepim osebam.
Prepoznate, iz katerega od teh dveh apnencev je grajen rimski zid v Kobiljem curku?
Večjo vidnost ostankov rimskega stolpa na terenu smo dosegli z lesenimi palicami, ki smo jih zabodli v zemljo na vseh štirih vogalih stolpa. Skica stolpa na leseni tabli, ki je privezana na drevo, pa obvešča tudi o merah stolpa in razdaljah med oporniki, ki smo jih povzeli po raziskavah Jureta Kusetiča v knjigi Claustra Alpium Iuliarum.
Pri lehnjaku je vrtanje odpadlo, saj je preveč krhek, toda tudi tu je naš sodelavec Aleksander Arhar našel uporabno rešitev. Lehnjak je zdaj na voljo za otip na tabli ob vstopu v gozdni rezervat Kobilji curek.
Svetlo siv neplastnat apnenec najdemo na več mestih, zato smo številko 4 dodali še na lokacijo, ki je dostopna tudi za osebe na invalidskih vozičkih.
Na enak način smo “podvojili” točko 2 (tuf), ki je sedaj označena še tik ob poti.
Nadvse veseli pa smo tudi odziva s strani šol, prve skupine so v letošnjem šolskem letu že najavljene.