Dediščinska skupnost v Robu nadaljuje z aktivnim urejanjem svoje okolice. Udeleženke Parnasovih čajank so z bršljankami zasadile kar 18 korit za na mostove, otroci PŠ Rob pa so z Matejko Krašovec, dipl. agr. in Parnasovo prostovoljko zasadili 4 korita v centru Roba. Oglejte si reportažo delovne akcije, ki je potekala pod okriljem Leader projekta Dediščinske skupnosti za danes, zemljo in bršljanke za na mostove pa je zagotovila Občina Velike Lašče.
Delovno akcijo (10.5.) smo pričeli z obvezno kavico na četrtkovi čajanki v PARNAS centru. 
Čajanko je obiskala tudi nova gostja – Marija Trotovšek, predsednica Društva upokojencev Velike Lašče (desno), in z zanimanjem prisluhnila poročilu o našem delu v okviru dediščinske skupnosti. Precej udeleženk čajank je včlanjenih v društvo upokojencev in so navdušene nad novimi pobudami, ki jih uvaja njihova predsednica, pravijo da “se čuti ženska roka pri vodenju društva.” Tudi gospa Marija je bila navdušena nad aktivnostmi, ki potekajo v Robu, in ugotavljala, da bi bilo kaj podobnega v Laščah teže vzpostaviti. 
Potem pa se je pričela delovna akcija zares. 
Tri naše članice in naša gostja so postale “nadzorni odbor”, … 
… druge pa so si nadele rokavice in se lotile sajenja kar 54 bršljank, ki jih je skupaj z zemljo na našo vlogo prijazno zagotovila Občina Velike Lašče. Sadike je vzgojilo podjetje Elanda s Plosovega, gospa Danica pa nam je sponzorsko podarila gnojilo. Svetovala nam je tudi, naj z namestitvijo na mostove počakamo čez “tri ledene može”, saj bi bile napovedane nizke temperature za sadike lahko usodne. 
Lea je poskrbela, da so bila korita pred sajenjem čista. 
S cvetjem smo 4 mostove okrasili že v lanskem letu (več o tem glej na povezavi), letos bosta dodatno okrašena most čez Robarko v Dolščakih (gospa Nevenka je prevzela tudi zagotovitev korit in nosilcev) ter ograja nad potočkom pri kapelici pod Gradiščem (skrb za korita in nosilce je prevzela gospa Vera G. iz Bavdkov). Za most v Kurji vasi bosta tudi letos v sodelovanju poskrbeli gospa Majda P. in gospa Škofova, most čez Robarko ob prihodu v Rob je vzela pod okrilje gospa Majda U. iz Roba, oba mostova čez Štefinko pa gospa Tanja v sodelovanju z ostalimi krajankami Podhojnega Hriba. Za zasaditev okrog kozolčka skrbi gospa Majda T. iz Roba, v Zavodu Parnas pa smo poskrbeli za koordinacijo in logistiko. 
Drugi del akcije je predstavljala zasaditev cvetličnih korit s sadikami, ki so bile pridelane iz domačih semen (CILJI: vključevanje ded. skupnosti v izobraževalne programe, sodelovanje s stroko). Šolarji z učiteljicama Dragico in Marijo so se navdušeno odzvali našemu povabilu ob Dnevu dediščine in takoj naslednji dan v lončke posejali semena ognjiča in fižol. Ker šolske njive (še) nimajo, so fižol odnesli domov, ognjič pa je svoje mesto dobil v cvetličnih koritih. Sadike so na oknih lepo zrasle, opremili pa so jih tudi s svojimi imeni. 
Ponosno so vsak dan preverjali, kako so njihove sadike rasle in jih previdno zalivali. 
Pri delovni akciji jim je pomagala Matejka Krašovec, dipl. agr., ki deluje kot Parnasova prostovoljka in je tudi sama doma iz semena vzgojila nekaj sadik. 
Takole je izgledalo njihovo poročilo:
“Dva učenca sta zemljo prerahljala in iz nje pobrala vse čebulice. Našli so tudi ličinko majskega hrošča, ki so si jo z zanimanjem ogledali. 
Izvedeli so za imena preostalih rastlin, njihova domača imena in posebnosti, povezane z imeni. Če bo ognjič ob sedmih zjutraj imel odprt cvet, bo ves dan lepo vreme, če bo cvet zaprt pa bolj slabo. 
Turški nagelj po domače imenujemo “goreča ljubezen”, saj zacveti šele drugo leto. Ljubezen, ki traja dve leti, pa je že kar goreča. 
Volčji bob imenujemo kar “storžki”, na katere nas spominjajo oblike cvetov. 
Posadili so še origano. Seznanili so se s pojmi enoletnica, dvoletnica, trajnica. 
Na koncu so vse dobro zalili z vodo, 
svojo žejo pa pogasili z okusnim domačim sokom.” 
Še spominski posnetek pred lepo urejenimi koriti. 
Za nekaj sadik ognjiča je poskrbela tudi naša članica ga. Stana.
Poleg že omenjenih je v koritih tudi netresk, ki naj bi hiše varoval pred udari strele, saj se je sam naselil na slamnatih strehah – in sicer dve vrsti, ena od njih je ušesnik (navadni netresk Sempervivum tectorum), katerega sok po ljudski modrosti uspešno pomaga ob pikih žuželk ter ob vnetju ušes.
Zdaj nas čaka redno zalivanje in vsakodnevna skrb za urejena cvetlična korita, tako da bodo ob Robarjadi 2012 cvetovi ognjiča oranžno žareli. 
Pripravila: Metka Starič, Zavod Parnas