{"id":680,"date":"2006-02-16T13:17:14","date_gmt":"2006-02-16T12:17:14","guid":{"rendered":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/?p=680"},"modified":"2016-03-19T13:48:21","modified_gmt":"2016-03-19T12:48:21","slug":"najdihojca-2006","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/najdihojca-2006\/","title":{"rendered":"Najdihojca 2006"},"content":{"rendered":"<h2 style=\"color: #000090;\">\u010cETRTEK, 16. 2. 2006<\/h2>\n<p><b>9.00 &#8211; 10.10<\/b><\/p>\n<p><b>ZAJ\u010cKOVA HI\u0160ICA Ruska pravljica.<\/b><br \/>\nSkupina Medvedi, Vrtec Son\u010dni \u017earek Velike La\u0161\u010de<br \/>\nLisica spodi zaj\u010dka iz hi\u0161ice. Da bi dobil hi\u0161ico nazaj, mu pomagajo dva psa, volk, medved in petelin\u010dek. Kateremu bo uspelo, pa se pustite presenetiti. Re\u017eija: Martina Kra\u0161ovec. Predstava traja 20 minut in je primerna za vrtec, 1. in 2. razred devetletke. V njej nastopa 20 otrok, starih od 4 do 5 let.<\/p>\n<p><b>ZLATI KAMEN\u010cKI Janez Bitenc<\/b><br \/>\n3. a razred O\u0160 Bi\u010devje, Ljubljana<br \/>\nTo je zgodbica o mi\u0161ki sladkosnedki, ki si najbolj od vsega \u017eeli lizike. Da bi pri\u0161la do lizike, je pripravljena narediti prav vse. Vas zanima, kako je pri\u0161la do njih? Re\u017eija: Polona Gomi\u0161\u010dek in Polona Slobodnik. Predstava traja 20 minut in je primerna za vrtec in prvo triletje devetletke. V njej nastopa 18 otrok, starih 8 let.<\/p>\n<p><b>KJER SE PREPIRATA DVA &#8230; Janez Bitenc<\/b><br \/>\nSkupina \u0160krat, O\u0160 Sti\u010dna<br \/>\nSte si \u017ee kdaj za\u017eeleli slastno hru\u0161ko? \u0160kratek s \u0161olskega podstre\u0161ja se je odlo\u010dil, da vam predstavi igrico, ki pripoveduje o hru\u0161ki. Kdo se je sladkal z njo in kdo je imel z njo dobi\u010dek, si oglejte v predstavi. Re\u017eija: Mateja Humar. Predstava traja 25 minut, v njej nastopa 9 otrok, starih 7 let. Primerna je za vrtec ter u\u010dence devetletke od 1. do 5. razreda.<\/p>\n<p><b>10.50-12.35<\/b><\/p>\n<p><b>PEPELKA priredba po Grimmu<\/b><br \/>\n5. b razred O\u0160 Primo\u017ea Trubarja Velike La\u0161\u010de<br \/>\nRe\u017eija: Marjetka Koprivec in Majda Griz. Predstava traja 20 minut in je primerna za vrtec in od 1. do 5. razreda devetletke. V njej nastopa 15 otrok, starih 10 let.<\/p>\n<p><b>SKRIVNOSTNO SEME Ana Porenta<\/b><br \/>\nMlaj\u0161i dramski kro\u017eek, O\u0160 dr. Ivana Prijatelja, Sodra\u017eica<br \/>\nV matemati\u010dni de\u017eeli le\u017ei Ravno kraljestvo. Princeska Trikotnica v kuhinji pri Rombi najde nenavadno seme, iz katerega \u010dez \u010das po\u017eene \u010duden cvet. Vznemirjeni kralj pri pri\u010di odpo\u0161lje svoje sle v drugo de\u017eelo na nevarno pot &#8230; Re\u017eija: Ana Porenta. Predstava traja 30 minut in je primerna za vrtec in od 1. do 5. razreda devetletke. V njej nastopa 11 otrok, starih 10 in 11 let.<\/p>\n<p><b>MATILDA Roald Dahl, priredila Jakobina Bra\u010di\u010d<\/b><br \/>\nDramski kro\u017eek O\u0160 dr. Ivan Prijatelj Sodra\u017eica<br \/>\nZgodba pripoveduje o deklici Matildi, ki se je \u017ee zgodaj nau\u010dila brati. Spremljali bomo njene prigode do sre\u010dnega konca. Re\u017eija: Brigita Ko\u0161mrlj. Predstava traja 40 min in je primerna za 3., 4. in 5. razred devetletke. V njej nastopa16 igralcev, starih od 11 do 13 let.<\/p>\n<p><b>13.15-14.15<\/b><\/p>\n<p><b>ZLATI ZAJ\u010cEK, LAKOTA JE NAJBOLJ\u0160I KUHAR Jana Mil\u010dinski<\/b><br \/>\nLutkovni kro\u017eek O\u0160 dr. Franceta Pre\u0161erna, Ribnica<br \/>\nV prvi igrici zlati zaj\u010dek rad spi in ni pripravljen ni\u010d delati, dokler &#8230; V drugi pa bi medvedek rad jedel same dobrote, mama pa mu skuha ka\u0161o, ki je medvedek ne mara. Re\u017eija: Mirjana Kous. Obe lutkovni predstavi (ro\u010dne lutke) trajata skupaj 15 minut, nastopa 9 otrok v starosti 10 in 11 let. Primerna je za vrtec in u\u010dence od 1. do 3. razreda devetletke.<\/p>\n<p><b>GOSKA VIOLETA Pierre Coran<\/b><br \/>\nLutkovna skupina O\u0160 Sti\u010dna, P\u0160 Krka<br \/>\nGoska Violeta je lutkovna predstava s sen\u010dnimi lutkami, ki smo jih izdelali sami, traja pribli\u017eno 10 minut, in je primerna za vrtec in u\u010dence od 1. do 4. razreda devetletke. Govori o tem, kako nekoga ne maramo, ker ga presojamo po videzu in obna\u0161anju. Nastopajo doma\u010de \u017eivali: goska, ra\u010dke, petelin&#8230; \u0160ele, ko ugotovimo, da je nekdo za nas storil nekaj dobrega, kot je goska za ostale \u017eivali, za\u010dnemo ceniti \u010dloveka.Re\u017eija: Mateja Jere Grmek.<\/p>\n<h2 style=\"color: #000090;\">PETEK, 17. 2. 2006<\/h2>\n<p><b>8.30 &#8211; 9.30<\/b><\/p>\n<p><b>RADODARNI SNE\u017dAK<\/b><br \/>\nSkupina Ra\u010dke, Vrtec Son\u010dni \u017earek, Velike La\u0161\u010de<br \/>\nPravljica govori o radodarnem sne\u017eaku, ki je svoja obla\u010dila odstopil gozdnim \u017eivalim. \u017divali bi se mu rade zahvalile, zato mu pripravijo &#8220;gozdna&#8221; obla\u010dila. Re\u017eija: Tatjana Marolt in Jo\u017eica Planin\u0161ek. Predstava traja okrog 15 minut, v njej nastopa 20 otrok, starih od 3 do 5 let. Primerna je za vrtec in 1. in 2. razred devetletke.<\/p>\n<p><b>LAHKO NO\u010c, MEDVEDEK Priredba po neznanem avtorju: Tanja Sambolec<\/b><br \/>\nSkupina Bi\u010dki, O\u0160 Bi\u010devje, Ljubljana<br \/>\nO prigodah in nezgodah malega medvedka, ki ni zaspan. Re\u017eija: Tanja Sambolec (glasbeni del Valerija Lek\u0161an). Predstava traja 30 minut in je primerna za vrtec, ter 1., 2., 3. in 4. razred devetletke. V njej nastopa 13 igralcev in okrog 30 pevcev.<\/p>\n<p><b>9.50 &#8211; 11.50<\/b><\/p>\n<p><b>FIGOLE FAGOLE Prirejeno po L. Suhodol\u010danu<\/b><br \/>\nFiagole, KUD Jazbec in prijatelji in O\u0160 Ob Rin\u017ei Ko\u010devje<br \/>\nGlavna nit predstave je nesmiselnost sovra\u0161tva med mestom klobukov in mestom de\u017enikov. Mesti lo\u010duje meja, ki jo stra\u017ei gospod Stra\u017emojster, dokler se ne pojavi ospod \u0160viga\u0161vaga, ki pomaga Ne\u017eki in Roku (fiagolska Romeo in Julija) podreti mejo. Re\u017eija Andreja Mleku\u017e, Suzana Pu\u0161. Predstava traja 35 minut in je namenjena u\u010dencem od 3. do 5. razreda devetletke. V njej nastopa 11 igralcev, starih od 8 do 14 let.<\/p>\n<p><b>OBLJUBA DELA DOLG Sandi Zalar<\/b><br \/>\nLutkovna skupina PUPE, O\u0160 Preserje<br \/>\nZgodba o obljubah in \u017eeljah in o tem, da tudi star\u0161i tu in tam delajo napake. Re\u017eija: Sandi Zalar. Predstava traja 20 minut, namenjena je u\u010dencem od 3. do 5. razreda devetletke. V njej nastopa 8 deklet starih 13 let, animirajo z ro\u010dnimi lutkami.<\/p>\n<p><b>ZLATI KELIH Gregor Gre\u0161ak<\/b><br \/>\nGledeja, KUD Primo\u017e Trubar Velike La\u0161\u010de<br \/>\nIrski kralj Cormac opazuje svoje \u010dudovito kraljestvo z vrha visokega prestola. Verjame novicam, ki mu jih prina\u0161a minister od dvornih filozofov. Princu, princesi in celo kraljici se to ne zdi preve\u010d preudarno. Ko se v gradu pojavi cirkus in skrivnostni McLir ponudi kralju \u010darobne zvon\u010dke, se za\u010dne vse spreminjati. Re\u017eija: Gregor Gre\u0161ak. Predstava traja 45 minut in je namenjena u\u010dencem od 6. do 9. razreda. V njej nastopa 14 igralcev v starosti od 12 do 14 let.<\/p>\n<p><b>12.35 &#8211; 13.20<\/b><\/p>\n<p><b>NOVOLETNE SKU\u0160NJAVE Sandi Zalar<\/b><br \/>\nDramski kro\u017eek O\u0160 Preserje<br \/>\nNovoletne sku\u0161njave je komedija, ki sme\u0161i na hitro obogateli srednji sloj. Zaplet pa je okoli novoletne zabave, ki jo pripravlja mladina. Re\u017eija: Sandi Zalar. Predstava traja 45 minut in je primerna za u\u010dence od 5. razreda dalje. V njej nastopa 13 u\u010dencev starih 14 let.<\/p>\n<h2 style=\"color: #000090;\">O leto\u0161nji NAJDIHOJCI so dejali &#8230;<\/h2>\n<p><b>mag. Ana Porenta, mentorica<\/b><\/p>\n<p>Najdihojca, pal\u010dek na\u0161, je kljub svojim sedmim letom \u0161e vedno z eno nogo v vrtcu in z drugo v \u0161oli. Malo je igralec in malo lutkar. Ohranja pestrost programa, tako, da ne le igralci, ampak tudi gledalci vseh otro\u0161kih generacij pridejo na svoj ra\u010dun. Nov koncept, po katerem organizatorica sre\u010danja Metka Stari\u010d razporeja predstave, je prijazen do gledalcev in tudi igralcev &#8211; v enem bloku si lahko ogledajo po tri predstave, nato se gledalci zamenjajo, igralci, ki so \u017ee nastopali pa imajo prilo\u017enost videti vrstnike z drugih krajev in \u0161ol, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo. Zelo pomembno je, da si sodelujo\u010di igralci ogledajo \u010dim ve\u010d predstav, vsaj tisti dan, ko nastopajo. Igralci radi prihajajo na Najdihojco, ker je to festival, na katerem gre za sre\u010danje in za ogledovanje in prikazovanje otro\u0161kih predstav brez tekmovalnega vzdu\u0161ja. Prek gledali\u0161\u010da za\u010dutijo povezanost z vrstniki od drugod, saj po\u010dnejo podobne re\u010di. Skupine imajo sicer manj \u010dasa, da bi navezale globlje stike ali izmenjavale mnenja, izku\u0161nje. Za to bi najbr\u017e potrebovali ve\u010d \u010dasa in tudi vodenja. Med dalj\u0161im odmorom je metulj\u010dica Renata zabavala tiste mlade igralce, ki so to \u017eeleli, a ve\u010dina jih je obsedela v dvorani in se pomenkovala, predvsem znotraj iste igralske skupine. Druga\u010de je z mentoricami in mentorji, ki \u017ee ve\u010d let obiskujemo Najdihojco in radi na hitro pokramljamo o tem in onem, vedno pa smo \u017ee vnaprej radovedni, le kaj so pripravili letos ti in ti, ki smo jih \u017ee prej\u0161nje leto gledali na Najdihojci. \u010ce \u017eelimo, mentorji lahko pokramljamo tudi z dramaturgom Dejanom. Njegova prisotnost med gledalci ne pomeni ocenjevanja in selekcije. Med odmori namre\u010d obzirno, s toplino in sve\u017eimi idejami ponudi svoj strokovni vpogled. Ta pogosto pomeni potrditev, podporo, pa tudi spodbudo in izziv, da bi mentorji z mladimi igralci stopili \u0161e korak naprej s prikazano predstavo. Naj bo \u0161e veliko otro\u0161kega smeha in vri\u0161\u010da na velikola\u0161kem odru, ki ga vsako leto prinese Najdihojca.<\/p>\n<p><b>Dejan Spasi\u010d, \u0161tudent dramaturgije<\/b><\/p>\n<p>Predstavljajte si, da va\u0161e otroke v \u0161olo v naravi (na smu\u010danje) odpeljeta u\u010ditelj ali u\u010diteljica, ki \u0161e nikoli nista stala na smu\u010deh, ki ne poznata ne tehnike; niti se ne spoznata na smu\u010darsko opremo. Ali pa si predstavljajte, da va\u0161e otroke matematike u\u010di nekdo, ki ne zna niti po\u0161tevanke. Sicer gledali\u0161\u010de za ve\u010dino ni tako usodna znanost kot smu\u010danje ali matematika, pa vendar lahko njegovo (s)poznavanje zelo koristi. Zakaj!? \u017de situacija, ko moramo stati pred mno\u017eico ljudi, govoriti, se premikati &#8211; vse to spro\u0161\u010deno in spontano &#8211; pomeni problem za ve\u010dino ljudi. Ve\u010dina ljudi ni tako talentirana, da bi to zmogla brez vsake vaje. Kultiviran izraz na odru pomeni leta dela in potrpe\u017eljivosti, sproti pa gledali\u0161\u010de prina\u0161a mnoga lepa spoznanja, v\u010dasih tudi koristna. Kaj pomeni biti koncentriran, osredoto\u010den, kaj pomeni delovati kot posameznik, kot del skupine, kako deluje ob\u010dinstvo, ki te gleda, kaj pomeni materialno, duhovno. V gledali\u0161\u010du se s pomo\u010djo materije ukvarjamo z duhovnim. Kako na odru izraziti nesre\u010dno ljubezen, \u010dlove\u0161ko brezbri\u017enost, neizmerno veselje?! Poskusite!! Veliko pameti je potrebno v dana\u0161njih \u010dasih, ko se vse da izraziti v evrih, delnicah, kubi\u010dnih konjih, kvadratnih metrih, da se kdorkoli odlo\u010di za gledali\u0161\u010de. Za to, da \u010dlovek izrazi to, kar JE, ne to, kar IMA, je poleg tega potreben pogum, se vam ne zdi? Na odru vse odpade, v gledali\u0161\u010du je \u010dlovek sam sebi zrcalo in svoj instrument. Telo, glas, gibanje, \u010dustva so glavna orodja, ki jih mora vsakdo, ki se \u017eeli kakovostno ukvarjati z gledali\u0161\u010dem, obvladati. Ali ne velja podobno tudi za \u017eivljenje? Pri nas pa je, kar se ti\u010de gledali\u0161\u010da, situacija tak\u0161na, da se u\u010ditelji skupaj z u\u010denci prebijajo skozi osnove po\u0161tevanke. Vendar pa jim gre, glede na videno, zelo dobro.<br \/>\n\u0160e dobro, da lahko kje poka\u017eejo, kaj delajo. \u0160e dobro, da je tu Najdihojca!! V Velikih La\u0161\u010dah, v kulturnem domu, se v dveh dneh zgodi eden najbolj intenzivnih otro\u0161kih gledali\u0161kih festivalov. Na hodnikih vlada vrve\u017e, predstave se vrstijo, skupine prihajajo, odhajajo, potekajo zadnje priprave in dogovori, igralci se po raznih sobah maskirajo, jedo krofe, se obla\u010dijo v kostume, prena\u0161ajo dele scene sem in tja. Vse to dokazuje, da gledali\u0161\u010de po slovenskih \u0161olah \u0161e ni popolnoma izumrlo. Videli smo celo vrsto razli\u010dnih na\u010dinov ukvarjanja z gledali\u0161\u010dem, v dveh dneh 14 predstav. Od plesa, petja, dialogov do lutk, sen\u010dnega gledali\u0161\u010de in \u0161e \u010desa. Nekatere zgodbe so bile resni\u010dne, druge izmi\u0161ljene, tretje spet pravlji\u010dne, poeti\u010dne, pou\u010dne. Tako u\u010ditelji, kot u\u010denci so pokazali veliko \u017eelje, zagnanosti in talenta. Nekaterim je \u017ee, drugim pa \u0161e bo uspelo, da postanejo pravi poznavalci gledali\u0161\u010da. V razmerah, ko je ve\u010dina gledali\u0161ke aktivnosti po \u0161olah odvisna od iniciative posameznikov, je tak\u0161en festival, kot je Najdihojca, \u0161e toliko bolj potreben. Da se poka\u017eejo, se sre\u010dajo, spoznajo, se primerjajo, da mentorji morda sedejo in izmenjajo mnenja, izku\u0161nje in poglede na gledali\u0161ko vzgojo pri nas. Mislim, da bi se vsi hitro strinjali, da pri nas \u0161e marsi\u010desa manjka, tako po strokovni kot organizacijski plati.<br \/>\nZaradi vsega tega je Najdihojca \u0161e kako pomembna in jo je potrebno podpirati in spodbujati!<\/p>\n<p><b>Marjetka Koprivec, mentorica<\/b><\/p>\n<p>Tudi ob takih prireditvah, kot je Najdihojca, ugotovimo, kako hitro se leto obrne naokrog. Letos smo se prijavili na Najdihojco kot skupina u\u010dencev 5.b. Kot \u017ee nekajkrat, sem tudi tokrat z najve\u010djim veseljem sodelovala na prireditvi. Ime Najdihojca mi je blizu, saj izhaja iz na\u0161ih krajev, kot tudi zato, ker je tak naslov imela neko\u010d moja skupina drugo\u0161ol\u010dkov, s katero smo s sen\u010dnimi lutkami nastopili na festivalu v Slovenj Gradcu, kasneje pa smo se pridru\u017eili skupinam, ki so za\u010dele nastopati v Levstikovem domu.<br \/>\nPrav toliko kot veselja, prinese tako delo tudi skrbi, truda, vztrajnosti, pozornosti, razmi\u0161ljanja, koncentracije otrok in mentorjev. Poiskati pravo idejo, pravo besedilo, glasbo, napisati kaj sam, to je tudi velik izziv. Ko je konec predstave, sledita analiza dela in kritika.<br \/>\nAmpak otroci me niso \u0161e nikoli razo\u010darali. Prav obratno, o\u010darali so me, s svojo zagnanostjo in veseljem do dela. Vedno so pripravljeni najti kak\u0161no obla\u010dilo, dodatek za sceno, povedo svoje ideje in \u010de se le da, jih rada upo\u0161tevam. Gledalci velikokrat sploh ne opazijo, da bi moralo biti kaj druga\u010de, saj se otroci na odru hitro znajdejo, dodajo tudi svoje besedilo ali kaj naredijo druga\u010de, pa vseeno vse gladko ste\u010de. Posebej za leto\u0161nji razred bi rada povedala to, da so bili izjemni, tudi zaradi tega, ker niso nastopali samo dolo\u010deni izbrani u\u010denci, ampak ve\u010dina. \u010ce druga\u010de ne, so pomagali znositi vso opremo. Zato se jim \u0161e enkrat zahvaljujem za vse, kar so storili. Na sami predstavi so igrali \u0161e veliko bolje kot na vajah. In kaj je \u0161e pomembno? Da ima\u0161 na odru vse nastopajo\u010de in nih\u010de ne manjka. Vsi niso imeli take sre\u010de, ampak so se vseeno zna\u0161li.<br \/>\nDrugo poglavje je urnik in primeren prostor za vaje. Tudi tukaj smo se trudili, saj ima vsak u\u010denec \u0161e druge obveznosti in u\u010denje. Urnik je natrpan, polne so vse pete ure in ve\u010dina \u0161estih ur, potem pa so \u017ee prevozi domov. Avla v \u0161oli je zasedena, zgodilo se je \u017ee tako, da smo vadili na odru, okrog nas pa so ropotale skodelice otrok, ki so imeli kosilo. Letos smo si vsaj en dan lahko privo\u0161\u010dili vajo kar v Levsikovem domu, kar je bilo idealno. Tako gladko pa seveda ne bi \u0161lo brez pomo\u010di na\u0161e spremljevalke Majde Griz na vseh nivojih dela (priprava scene, predlogi in ideje, material in \u010das). To je tudi dokaz, kaj pomeni timsko delo.<br \/>\nTokrat smo nastopili edini iz \u0161ole, za nas je bil tudi tretji kulturni dan in bolj kulturno ga sploh ne bi mogli pre\u017eiveti. Pred nastopom in po njem smo si ogledali \u0161e predstave drugih skupin. Med drugimi smo si ogledali prisr\u010dno predstavo na\u0161ega vrtca, zaklju\u010dili pa z ogledom Matilde, ki jo je predstavila skupina iz Sodra\u017eice. Ura je bila \u017ee skoraj dvanajst, pa so u\u010denci sedeli tiho kot mi\u0161ke in napeto spremljali igro na odru. Lahko bi se tudi zdolgo\u010daseno presedali, saj smo sedeli \u010disto zadaj, ker je bila dvorana polna. U\u010denci so bili zelo zadovoljni s celotnim dnevom, kar pa ne morem re\u010di za marsikatero predstavo, ki smo si jo ogledali v Ljubljani. Za tiso\u010d tolarjev smo v decembru gledali predstavo, ki ni trajala ve\u010d kot pol ure. Ko so spustili zastor, smo hvale\u017eno zaploskali v pri\u010dakovanju nadaljevanja. In ker se ni ni\u010d dogajalo, smo se za\u010deli spogledovati, nato pa so nam povedali, da je predstave konec. S tem \u017eelim povedati, kako je za na\u0161e otroke in na\u0161 kraj pomembna taka prireditev, kot je Najdihojca in da si lahko tudi tukaj ogledamo kvalitetne predstave, z bogatimi in domiselnimi scenami, ki so \u0161e kako pomembne za majhne otro\u0161ke glavice. Za konec \u017eelim vsem skupinam \u0161e veliko uspe\u0161nih in zanimivih predstav, \u010destitam vsem nastopajo\u010dim in mentorjem, pa seveda tudi Metki Stari\u010d in njenim sodelavcem za izvrstno izpeljano Najdihojco.<\/p>\n<p><b>Janja Samsa, u\u010diteljica, obiskovalka<\/b><br \/>\nOb dnevih Najdihojce smo se nau\u017eili kulture kar v doma\u010dem kraju, pa \u0161e s pla\u010dilom ni bilo te\u017eav, saj je bil vstop brezpla\u010den. Z u\u010denci smo si ogledali predstave, ki so bile primerne njihovi starosti. Po prvem dnevu so u\u010denci spra\u0161evali: &#8220;Bomo \u0161li jutri tudi? Za tako malo \u010dasa?&#8221; ipd. Navdu\u0161enje in interes do obiskovanja predstav so pokazali tudi s primernim obna\u0161anjem v dvorani ter z aktivnim sodelovanjem z animatorko, ki je med premori zabavala dvorano. Z njo je vsa dvorana prepevala: Rde\u010de \u010de\u0161nje rada jem, \u010drne pa \u0161e raj\u0161i, na Najdihojco rada grem, vsako leto raj\u0161i. \u017delim si, da bi omenjeno pesmico, \u0161e dolgo prepevali, saj je Najdihojca \u010dudovito mesto kulture, kjer nekateri poka\u017eejo, kaj znajo, drugi pa predstavljeno sprejmejo in hkrati oblikujejo pozitiven odnos do igralcev, gledali\u0161\u010da in kulturnega \u017eivljenja nasploh.<\/p>\n<p>Svoje vtise z Najdihojce so prispevali tudi<br \/>\n<b>u\u010denci 4. razreda O\u0160 Velike La\u0161\u010de:<\/b><br \/>\nNajbolj mi je bil v\u0161e\u010d Zlati kelih, ker sem poznal igralce in ker je bilo napeto. <i>Nejc <\/i><br \/>\nNajbolj mi je bila v\u0161e\u010d predstava Matilda, ker je bila ravnateljica zelo sme\u0161na. <i>Brina <\/i><br \/>\nNajbolj mi je bila v\u0161e\u010d Matilda, pri kateri je bila ravnateljica zelo dobro opremljena. <i>Urban <\/i><br \/>\nMeni so bile vse predstave dobre, najbolj pa Zlati kelih, ker sem poznal igralce, pa \u0161e dobra je bila. <i>Erik <\/i><br \/>\nNajbolj\u0161i predstavi sta bili Zlati kelih in Matilda, ker sta bili napeti. <i>Tine <\/i><br \/>\n\u017delim si, da bi tudi jaz kdaj nastopala na Najdihojci. <i>Lara <\/i><br \/>\nNajdihojca mi je bila v\u0161e\u010d, ker sem spoznala veliko novih zgodb. Najbolj mi je bila v\u0161e\u010d igra Zlati kelih. <i>Tanja<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u010cETRTEK, 16. 2. 2006 9.00 &#8211; 10.10 ZAJ\u010cKOVA HI\u0160ICA Ruska pravljica. Skupina Medvedi, Vrtec Son\u010dni \u017earek Velike La\u0161\u010de Lisica spodi [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"site-sidebar-layout":"default","site-content-layout":"","ast-site-content-layout":"default","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"","footer-sml-layout":"","theme-transparent-header-meta":"","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-680","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-najdihojca"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/680","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=680"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/680\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":682,"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/680\/revisions\/682"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=680"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=680"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=680"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}