![](\"\/images\/news\/netopir-ahac.jpg\")
V MI\u0160JI DOLINI Z OKOLICO LETOS (2010) NA\u0160TELI 12 VRST NETOPIRJEV<\/b><\/p>\nV MI\u0160JI DOLINI Z OKOLICO LETOS (2010) NA\u0160TELI 12 VRST NETOPIRJEV<\/b><\/p>\n
Ob Evropski no\u010di netopirjev je Alja\u017e Rijavec iz Slovenskega dru\u0161tva za prou\u010devanje in varstvo netopirjev v Interpretacijskem centru Rob predstavil 12 razli\u010dnih vrst netopirjev, ki so jih \u010dlani SDPVN v leto\u0161njem letu popisali v Mi\u0161ji dolini. Ob predavanju in sprehodu smo letos podelili tudi 2. priznanje Netopirjem prijazna doma\u010dija. Prireditev je podprla Ob\u010dina Velike La\u0161\u010de.
\n(na sliki mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros<\/i> z Ahca foto: Jo\u017ee Stari\u010d)<\/p>\n
Akcijam Slovenskega dru\u0161tva za prou\u010devanje in varstvo netopirjev se je letos ponovno – \u017ee tretji\u010d – pridru\u017eil tudi zavod Parnas. Ob 12. evropski no\u010di netopirjev smo v Interpretacijskem centru Rob pripravili predavanje z opazovanjem netopirjev – absolventa gozdarstva Alja\u017ea Rijavca.<\/p>\n
Letos smo podelili drugo priznanje NETOPIRJEM PRIJAZNA DOMA\u010cIJA.
\nTa edinstveni naslov, ki ga v zavodu Parnas v sodelovanju s SDPVN enkrat letno podelimo doma\u010diji, kjer imajo do netopirjev \u0161e posebej lep odnos, je letos prejela doma\u010dija KMETIJA PRI AMBRO\u017dU iz Marin\u010dkov pri Robu.<\/p>\n
Alja\u017e Rijavec (SDPVN) in Metka Stari\u010d (Zavod Parnas) sta priznanje izro\u010dila celotni dru\u017eini Andreja Kra\u0161ovca<\/b>, ki gospodari na doma\u010diji pri Ambro\u017eu.
\n![](\"\/images\/news\/netopirji1.jpg\")
<\/p>\n
![](\"\/images\/news\/netopirji_priznanje2010.jpg\")
\nNjihova klet nudi zato\u010di\u0161\u010de malim podkovnjakom, ki se med letom ve\u010dkrat spreletavajo v njej, pozimi pa v njej pre\u017eivijo zimo. Netopirjev ne preganjajo, zagotovili so jim stalno odprto okno, skozi katerega imajo stalen dostop. Pri obnovi doma\u010dije v veliki meri ohranjajo elemente pode\u017eelske stavbne dedi\u0161\u010dine, in \u010deprav \u0161e nimajo statusa ekolo\u0161ke kmetije, njihov na\u010din \u017eivljenja in obdelovanja zemlje \u017ee ustreza kriterijem ekolo\u0161kega kmetovanja. \u010cistijo in pred zara\u0161\u010danjem re\u0161ujejo tudi mokrotne travnike Mi\u0161je doline.<\/p>\n
![](\"\/images\/news\/netopirji3.jpg\")
\nAlja\u017e Rijavec je na predavanju predstavil 12 vrst netopirjev, ki so jih v leto\u0161njem letu opazili v Mi\u0161ji dolini, predstavil njihovo varovanje, lastnosti, \u017eivljenjske navade in kaj jih najbolj ogro\u017ea.<\/p>\n
![](\"\/images\/news\/netopirji4.jpg\")
<\/p>\n
Predavanju je sledil no\u010dni sprehod po Robu z “opazovanjem” netopirjev z ultrazvo\u010dnimi detektorji.
\n![](\"\/images\/news\/netopirji5.jpg\")
\n![](\"\/images\/news\/netopirji6.jpg\")
<\/p>\n
Pod javno lu\u010djo sredi Roba so hrano iskali kar \u0161tirje netopirji naenkrat. Po zvokih iz ultrazvo\u010dnega detektorja je Alja\u017e dolo\u010dil, da gre za male netopirje (Pipistrellus pipistrellus) in navadne mra\u010dnike (Nyctalus noctula). Z dovolj veliko vztrajnostjo pa nam je uspelo narediti celo fotografski posnetek.<\/p>\n
![](\"\/images\/news\/netopirji2.jpg\")
\n![](\"\/images\/news\/netopirji7.jpg\")
<\/p>\n
Ve\u010d o prireditvah ob 12. evropski no\u010di netopirjev na spletni strani SDPVN<\/p>\n
Besedilo in foto: Metka Stari\u010d<\/p>\n
_________________________________________________________________<\/p>\n
Odmeven \u010dlanek Simone Fajfar Bli\u017eje ljudem kot pti\u010dem (DELO; 20.9.2010, str. 25 – Panorama)
\n– na strani www.delo.si je pod arhivskimi izvodi dosegljiva tudi pdf verzija<\/p>\n
V lovu za netopirji
\nBli\u017eje ljudem kot pti\u010dem<\/b><\/p>\n
Letos so v Mi\u0161ji dolini poleg rastlinskih vrst popisali tudi netopirjeTo ekolo\u0161ko ohranjeno obmo\u010dje je pomembno za kar 12 vrst netopirjev<\/p>\n
V Mi\u0161ji dolini, ekolo\u0161ko pomembnem obmo\u010dju zahodno od Velikih La\u0161\u010d, so letos poleg rastlinskih vrst popisali tudi netopirje. “Tu \u017eivi veliko netopirjev, saj smo jih na\u0161li 12 vrst od skupno 28, kolikor jih je v Sloveniji,” je povedal Alja\u017e Rijavec iz Slovenskega dru\u0161tva za prou\u010devanje in varstvo netopirjev. Kratek sprehod do prve javne lu\u010di na Robu je to potrdil: tam so hrano lovili kar \u0161tirje netopirji, ki jih je Alja\u017e lo\u010dil po zvokih in ugotovil, da spadajo med male netopirje in navadne mra\u010dnike.
\nV okviru 12. evropske no\u010di netopirjev v Sloveniji – dru\u0161tvo za prou\u010devanje in varstvo netopirjev ob tem pripravi vrsto prireditev, ki se iztekajo sredi tega meseca -, so v Interpretacijskem centru Rob predstavil rezultate popisa netopirjev v Mi\u0161ji dolini. To prezrto in ljudem malo znano no\u010dno \u017eival, ki v nasprotju s splo\u0161nim prepri\u010danjem sploh ni slepa, ampak, nasprotno, odli\u010dno vidi, je treba predstaviti javnosti predvsem zato, ker je ogro\u017eena, je bil jasen Rijavec. Poleg tega se je o netopirjih raz\u0161irilo tudi ogromno neresnic. “Netopirji niso pol pti\u010di in pol mi\u0161i, saj so sesalci in bli\u017eje ljudem kot pti\u010dem,” je razlagal Alja\u017e Rijavec o aktivnih letalcih, ki nimajo, tako kot pti\u010di, peruti, ampak prhuti, ki so se razvile med dolgimi, tankimi prstki in so obdane z opno.<\/p>\n
V Sloveniji \u017eivijo \u017eu\u017ekojedi netopirji. Drugje, na primer v Indoneziji, je njihova hrana tudi sadje, tri vrste pa se prehranjujejo celo s krvjo krav in druge govedi. “A to ni nikakr\u0161na gro\u017enja za kravo,” je mit o krvo\u017eeljnih netopirjih razbil Rijavec. Pri nas so najve\u010dji navadni netopirji z razponom kril do 40 centimetrov, najmanj\u0161i, drobni netopir, pa tehta komaj 5 gramov. Vendar to niso skrajnosti teh sesalcev, saj je najmanj\u0161i netopir, ki \u017eivi na Filipinih, velik za noht, najve\u010dji, lete\u010da lisica, ki ima razpon kril kar 1,5 metra, pa \u017eivi v Indoneziji. “Tudi ta prehranjuje s sadjem,” je fotografijo na prvi pogled ogromne lete\u010de lisice komentiral Alja\u017e Rijavec.<\/p>\n
Mi\u0161ja dolina, ki se pona\u0161a z vrsto redkih rastlinskih vrst, kot sta loeselijeva grezovka in dolgolistna rosika, in ptic z rde\u010dega seznama – kosec, repalj\u0161\u010dica, zelena \u017eolna… – je zaradi mo\u010dvirnih predelov in vode primerno za netopirje. Njihovo raziskovanje je v\u010dasih povezano s plezanjem, saj prou\u010devalci po zvonikih in podstre\u0161jih i\u0161\u010dejo porodni\u0161ke in zimske kolonije netopirjev, to je ve\u010dje skupine, ki skrbijo za zarod ali, v drugem primeru, prezimujejo v stanju hibernacije. “Drugi na\u010din prou\u010devanja netopirjev je mre\u017eenje: lovimo jih v zelo tanko mre\u017eo, ki je s svojimi senzorji ne morejo odkriti,” je razlo\u017eil Rijavec. Podkovnjaki, denimo, lahko zaznajo celo 0,05 milimetra tanko nit. “Tretji na\u010din je iskanje po jamah, pri katerem v\u010dasih uporabljamo tudi teleskope, da lahko vidimo netopirje, \u010detrti na\u010din pa je iskanje z ultrazvo\u010dnim detektorjem,” je razlo\u017eil Alja\u017e Rijavec.<\/p>\n
Kako ta naprava deluje oziroma kako “lovijo” netopirje z detektorjem, je bilo jasno pod javno lu\u010djo na Robu in \u0161e nekoliko naprej ob mostu, kjer je napravica oddajala zvoke, ki jih je Alja\u017e Rijavec prevedel v vrste netopirjev, ki so leteli tam mimo: “Vsaka vrsta se ogla\u0161a na poseben na\u010din, nekateri tudi z nam sli\u0161nimi zvoki, podobnimi cviljenju mi\u0161i. Druge zvoke, ki jih mi ne zaznamo, detektor prevede v nam sli\u0161ne zvoke, po katerih se vrste tudi lo\u010dijo med seboj.”<\/p>\n
Cvilkanje oziroma zvok, ki ga netopirji oddajajo med letom, je v resnici eholokacija. To so ultrazvo\u010dni signali, ki se, podobno kot pri sonarju, odbijajo od predmetov v okolici, kar netopirji zaznajo in vedo, kje je kak\u0161na ovira. “Ve\u010dji netopirji pri nas letijo hitreje in se zato mo\u010dneje ogla\u0161ajo, manj\u0161e vrste pa po\u010dasneje in morajo biti blizu ultrazvo\u010dnega detektorja, da jih sli\u0161imo,” je razlo\u017eil Alja\u017e Rijavec, ki je letos popisal, torej tudi ujel in pregledal, kak\u0161nih 40 netopirjev. “To ni posebno veliko,” je bil skromen.<\/p>\n
Poleg \u017ee omenjenih dveh vrst, malih netopirjev in navadnih mra\u010dnikov, so z leto\u0161njim popisom v Mi\u0161ji dolini na\u0161li \u0161e male, velike in ju\u017ene podkovnjake ter obvodne, resaste, vejicate, brkate, gozdne, pozne, male in drobne netopirje. “Na rde\u010dem seznamu so mali, veliki in ju\u017eni podkovnjak ter vejicati netopir, vsi pa so zavarovani, saj je ogro\u017eenih vsaj polovica vrst,” je na\u0161tel Alja\u017e Rijavec, ki je takole mimogrede omenil, da so netopirji ranljivi med drugim zato, ker ima samica na leto samo enega mladi\u010da in se populacije \u0161irijo po\u010dasi.<\/p>\n
Pravzaprav so netopirji ena bolj ogro\u017eenih \u017eivalskih skupin v Sloveniji, v Evropi in tudi na svetu, ker jih pogosto ogro\u017ea \u010dlove\u0161ka nevednost. Zadostuje \u017ee, na primer, neprimerna obnova podstre\u0161ja, kamor se netopirji ne morejo ve\u010d vrniti, ali nepremi\u0161ljen jamski turizem ali svetlobno onesna\u017eevanje.<\/p>\n
Toda obstajajo tudi primeri dobrih praks, ko se ljudje zavedajo pomena ohranjanja netopirjev. Tak\u0161na je dru\u017eina Andreja Kra\u0161ovca, ki \u017eivi na doma\u010diji pri Ambro\u017eu v Marin\u010dkih, kjer je klet zato\u010di\u0161\u010de malim podkovnjakom, ki se med letom ve\u010dkrat spreletavajo v njej in celo prezimijo. “Netopirjev ne preganjajo in so jim zagotovili stalno odprto okno, skozi katero imajo stalen dostop. Pri obnovi doma\u010dije ohranjajo elemente pode\u017eelske stavbne dedi\u0161\u010dine in \u010deprav \u0161e nimajo statusa ekolo\u0161ke kmetije, njihov na\u010din \u017eivljenja in obdelovanja zemlje \u017ee ustreza merilom ekolo\u0161kega kmetovanja,” je povedala Metka Stari\u010d iz zavoda Parnas, ki je skupaj z Alja\u017eem Rijavcem kot predstavnikom Slovenskega dru\u0161tva za prou\u010devanje in varstvo netopirjev letos kmetiji in njenim prebivalcem podelila naziv do netopirjev prijazna doma\u010dija. To je v resnici primeren na\u010din, kako netopirjem, ne samo med ljudmi, ki \u017ee imajo pozitiven odnos do njih, pomagati do upravi\u010deno bolj\u0161ega slovesa … Simona Fajfar<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ob Evropski no\u010di netopirjev je Alja\u017e Rijavec iz Slovenskega dru\u0161tva za prou\u010devanje in varstvo netopirjev v Interpretacijskem centru Rob predstavil 12 razli\u010dnih vrst netopirjev, ki so jih \u010dlani SDPVN v leto\u0161njem letu popisali v Mi\u0161ji dolini. <\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"site-sidebar-layout":"default","site-content-layout":"","ast-site-content-layout":"default","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"","footer-sml-layout":"","theme-transparent-header-meta":"","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-185","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=185"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7808,"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185\/revisions\/7808"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=185"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=185"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=185"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}