Warning: getimagesize(/home/zavodp26/public_html/w/images/static/zaloznistvo/turjak.jpg): failed to open stream: No such file or directory in /home/zavodp26/public_html/w/wp-content/plugins/wonderm00ns-simple-facebook-open-graph-tags/public/class-webdados-fb-open-graph-public.php on line 903

Turjak

Turjak
Popis bitke za turjaški grad v letu 1943 neznanega avtorja. Prvič izšlo 1944.

Mere (v mm): 140 x 200 x 50
Obseg: 64 strani
Mehka vezava – speto
Reprint, Ljubljana 2000
Tisk: Eurota, d.o.o., Ljubljana
Naklada: 500 izvodov

Cena: razprodano

Mrtvim turjaškim borcem v slavo –
Zaklanim žrtvam v spomin –
Živim Turjačanom v čast in ponos –
Protikomunistični borbi v nov polet!

Molče so gledale slike slavnih Turjačanov na mlado življenje, ki se je prebujalo.
Marsikaj so že videle te slike: v teh dvoranah so sedeli knezi in kralji, ko so kovali državam in svetu lepšo bodočnost. V teh dvoranah so se vrtele plemenite grajske hčerke in skrivaj opazovale viteze, ki so prišli na obisk. Junaški vitezi so v mirnih časih dvorili damam v teh sobah, v dvoranah, ki so videle stoletja. Tu nekje se je poslavljal slavni Turjačan, preden je zajahal konja in odšel na zmagoslavne pohode. Tu so matere skozi stoletja vzgajale svojo deco in jo učile, kako je treba ljubiti narod in domovino. Rod za rodom se je rodil v teh sobah. Rod za rodom se je krepil in rastel, se boril in delal in rod za rodom je tukaj umiral, da naredi prostor novemu rodu. Nihče pa ni umrl brez zapuščine in oporoke. Zapuščina je bila: zemlja in narod, ki mu je oče dal svete zakone in mu točno postavil meje. In oporoka je bila: vera in meč. Vera prednikov in družinski meč, ki je simbol pravice in moči. S tem mečem so rodovi priborili slavo svoji domovini, narodu, ter čast veri in na ta meč so prisegali, ko so prevzeli oblast.
(odlomek)

Župan Paternost je bil določen, da kot parlamentarec odide na razgovore. Odločni mož je na ramena prevzel breme odločitve. S počasnim korakom je odšel. Mimogrede je stopil v cerkev. Tam so molili bogoslovci in duhovniki, ki jih je borba zajela v Turjaku.
Kakor okrepčan je nato stopil naprej. Turjaška lipa je bila vsa okleščena. Krogle in granate so ji oklestile stare veje. “Morda nikoli več ne odžene,” se je skušal za hip raztresti Paternost. Preplezal je tankovsko zapreko, ki so jo ponoči zgradili sredi klanca legionarji. Na hribčku pod pokopališčem je iz grmovja pogledala triroga kapa. “Da bi te! Takole blizu si med premirjem prilezel!” se je skoraj glasno razjezil župan. Le kaj oprezuje.
Pa ni bilo časa razmišljati. Že je prišel do ovinka in do prve hiše.
Z one strani so po klancu prihajalki trije komunisti. Saj bi skoraj mislil, da so Italijani. Vsaj malo bi pa ja prekrojili uniforme, če so to komandantje. Saj kar mahedra okrog njih.In eden šepa. S težavo se meče okoli palice. Drugi ima obvezano roko. Tretji pa je pravi orjak.
“Hribar.”
“Pero.”
“Dule.”
“Župan Paternost.”
Oni trije so nasršili obrvi. Kaj bi jih ne, ko so se pa spomnili, koliko so jim terenke že pripovedovale o odločnosti Paternosta.
“Zakaj pa si ti prišel na pogajanja?”
“Imam polnomočja.”
“Si oficir?”
“Ne, toda poveljstvo me je poverilo.”
Oni trije so se spogledali. Bali so se njegove odločnosti. Nazadnje se je znašel Dule:
“S civilistom ne govorimo.”
“Tako je,” sta pritrdila ona dva.
“Torej odidem.”
“Le pojdi! Naj pridejo na pogajanja oficirji, če jih sploh imate.”
Župan ni rekel nobene besede. Molče je odšel.
(odlomek)