Osnovne \u0161ole Antona Jan\u0161e<\/a> … <\/p>\nPa \u0161e ena zanimiva novica –
ker smo za projekt “Tu malajne ni vse pro\u010d palu” v letu 2012 prejeli nagrado Na\u0161a Slovenija 2011, smo bili povabljeni, da s prispevkom sodelujemo pri nastajanju zbornika Na\u0161a Slovenija, v katerem bodo predstavljeni vsi dosedanji nagrajenci. <\/p>\n
V nadaljevanju objavljamo prispevek, ki smo ga posredovali za nastajajo\u010di zbornik. <\/p>\n
“Tu malajne ni vse pro\u010d palu”
PARNAS Zavod za kulturo in turizem Velike La\u0161\u010de
Pripravila Marjana Dol\u0161ina, univ. dipl. umet. zg.<\/b> <\/p>\n
Konceptualni okvir za projekt, ki je bil zasnovan in izpeljan leta 2011 pod okriljem Parnasa, zasebnega Zavoda za kulturo in turizem Velike La\u0161\u010de, je predstavljala misel Emilijana Cevca, ki jo je zapisal pred ve\u010d kot pol stoletja: “Predniki so nam zapustili veliko umetnostno izro\u010dilo. Mi nimamo zanj nobenih zaslug, pa\u010d pa veliko dol\u017enost, da ga spo\u0161tujemo in varujemo. ” (opomba 1) <\/p>\n
Besede, ki so odzvanjale v vseh fazah projekta, so spodbudile k iskanju novih in predvsem izvedljivih strategij za zagotavljanje uspe\u0161nega varovanja in s tem ohranjanja nepremi\u010dne umetnostne dedi\u0161\u010dine na pode\u017eelju, ki je zaradi svoje odmaknjenosti od ve\u010djih sredi\u0161\u010d in pozornosti strokovnjakov \u0161e posebej ob\u010dutljiva in pogosto obsojena na po\u010dasno, a gotovo propadanje. Zaradi obse\u017enega spomeni\u0161kega fonda je nerazumno prelo\u017eiti vso odgovornost na strokovne slu\u017ebe, saj lahko na trajnostno naravnano skrb ra\u010dunamo le ob naklonjenosti splo\u0161ne javnosti, najprej tistih ljudi, ki se s spomeniki vsakodnevno sre\u010dujejo in tako prevzamejo odgovorno vlogo varuhov dedi\u0161\u010dine. To \u0161e posebej velja za nepremi\u010dno dedi\u0161\u010dino, ki je v nasprotju s premi\u010dno ne moremo enostavno spraviti na varno v muzejsko zbirko. \u0160e ve\u010d – njeno pre\u017eivetje se najtesneje povezuje z lokalnim okoljem in lokalnimi prebivalci. (opomba 2) Nekaj teh re\u0161itev se ponuja v obliki neodvisnih projektov nevladnih organizacij, kot je projekt z naslovom “Tu malajne ni vse pro\u010d palu”, v katerih se najla\u017eje vzpostavi konstruktiven dialog med stroko in lai\u010dnim ob\u010dinstvom. (opomba 3) <\/p>\n
Izhodi\u0161\u010de je predstavljala podru\u017eni\u010dna cerkev sv. Lenarta v Krvavi Pe\u010di z ostanki fresk iz 16. stoletja, katerih dobr\u0161en del je \u0161e skrit pod ometom. (opomba 4) Te so domnevno nastale izpod rok potujo\u010de skupine freskantov, ki jih je slovenska strokovna javnost poimenovala za t.i. hrva\u0161ko skupino. Prvi “krova\u0161kega malarja” omeni Primo\u017e Trubar v letu 1575 in naslov projekta je povzet po njegovem besedilu. Dolgoro\u010dni cilj projekta ni bil naravnan le na obravnavanje umetnostnozgodovinske problematike, ampak je predvsem sku\u0161al dose\u010di ve\u010djo dovzetnost doma\u010dinov za vsebine, ki se nana\u0161ajo na lokalno kulturno, v na\u0161em primeru umetnostno dedi\u0161\u010dino. S tem namenom smo k sodelovanju povabili prebivalce okoli\u0161kih vasi in ve\u010d kot \u0161tirideset jih je prostovoljsko pomagalo pri uresni\u010ditvi projekta v vseh njegovih fazah. <\/p>\n
Projekt Tu malajne ni vse pro\u010d palu smo v zavodu Parnas izpeljali s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo v okviru Javnega projektnega razpisa za kulturno dedi\u0161\u010dino (vrednost projekta 7000 EUR, vi\u0161ina sofinanciranja 70 %). Avtorsko skupino so sestavljali strokovnjaki iz lokalnega okolja: umetnostna zgodovinarka Marjana Dol\u0161ina, restavratorka-konservatorka Martina Tekavec in re\u017eiser, snemalec in monta\u017eer Rok Bor\u0161tnik, projekt pa je koordinirala Metka Stari\u010d. <\/p>\n
Nastala je premi\u010dna razstava <\/b>na petih, tematsko zaokro\u017eenih panojih, ki se dotikajo zgodovine cerkve, tehnike nastajanja njenih poslikav in postopek odkrivanja izpod kasnej\u0161ih plasti bele\u017eev in ometov, motivika fresk in idejna vsebina ter razlogi za njihovo varovanje. Razstavo dopolnjujeta kovinska skulptura “krova\u0161kega malarja”, delo Aleksandra Arharja, in replika freske voj\u0161\u010dakov iz Krvave Pe\u010di, delo Martine Tekavec. <\/p>\n
Dokumentarni film<\/b> (21 min) v zaokro\u017eeni zgodbi pove\u017ee zgodovinska dejstva in strokovne ugotovitve z lokalnimi ljudskimi legendami ter opozori na pomen kontinuiranega prenosa vsakodnevne skrbi za spomenike z ene generacije varuhov dedi\u0161\u010dine na drugo. V njem je predstavljen tudi postopek odkrivanja fresk, ki ga je na spomeniku med projektom izvedla strokovna sodelavka z Zavoda za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine RS. Film je preveden v nem\u0161ki in angle\u0161ki jezik. Vodnik za odkrivanje dedi\u0161\u010dine<\/b> v priro\u010dni tiskani obliki nudi razlago bolj zanimivih motivov, se dotakne porekla slikarjev in zajame ostale lokacije ustvarjanja hrva\u0161ke skupine. Besedilu in ilustrativnemu gradivu sta dodana zemljevid vseh znanih cerkva s sorodnimi poslikavami in iz\u010drpna bibliografija. Za najmlaj\u0161o publiko je zasnovana \u0161e kreativna delavnica izdelovanja fresk<\/b>, ki omogo\u010da spoznavanje freskantstva na avtenti\u010den in ustvarjalen na\u010din. <\/p>\n
Vsi omenjeni na\u010dini prezentacije spomenikov in izobra\u017eevanja na temo umetnostne dedi\u0161\u010dine so zasnovani tako, da ne zahtevajo predznanja, hkrati pa lahko na izviren in zabaven na\u010din smiselno dopolnijo u\u010dne vsebine programov v osnovni in srednjih \u0161olah. Besedila zaznamuje poljuden jezik, ki se skoraj v celoti odreka zahtevnemu strokovnemu izrazju in se ogiba podatkovnega balasta. Da bi zadostili tudi pri\u010dakovanjem bolj zahtevne lai\u010dne in strokovne javnosti, smo projekt pospremili \u0161e z dvema strokovnima predavanjema, ki sta detajlno osvetlili obravnavano umetnostnozgodovinsko in konservatorsko-restavratorsko problematiko. <\/p>\n
Kljub formalnemu zaklju\u010dku projekta leta 2011 se aktivnosti odvijajo naprej in nadgrajujejo z gostovanji razstave s spremljevalnim programom po Sloveniji in tujini. Vklju\u010dene so v ponudbo izobra\u017eevalnih programov Zavoda Parnas, na drugi strani pa je sodelovanje v projektu spodbudilo doma\u010dine \u0161ir\u0161e okolice Krvave Pe\u010di, da so postali dejavni akterji v krojenju usode svoje kulturne dedi\u0161\u010dine, ki jo varujejo in gojijo naprej z lastnimi pobudami. Verjamemo, da projekt, ki se je v praksi pokazal kot resni\u010dno dober primer povezovanja stroke in lai\u010dne javnosti, razli\u010dnih dru\u017ebenih sektorjev in organizacij, ne bo ostal osamljen primer, ampak bomo izoblikovane strategije v prihodnosti raz\u0161irili na nove vsebine, nova okolja in nove ciljne skupine. <\/p>\n
Opombe:
1<\/span> Cevc, Emilijan, 1966: Slovenska umetnost. Ljubljana: Pre\u0161ernova dru\u017eba, str. 3-4. <\/p>\n2<\/span> “Kulturni spomeniki obstanejo le zaradi ljudi, ki z njimi ali zanje \u017eivijo, padejo pa zaradi brezbri\u017enosti za vrednote, ki jih ponujajo, zaradi pohlepa in malomarnosti. Vsak \u010das prina\u0161a varuhom kulturne dedi\u0161\u010dine nove izzive, naloge, pa tudi nepri\u010dakovane ovire.” (Ramov\u0161, Adela, 2007: Programi in vsebine v objektih kulturne dedi\u0161\u010dine. Glasnik slovenskega etnolo\u0161kega dru\u0161tva, 47\/1-2, str. 83.) <\/p>\n3<\/span> Ve\u010d o vlogi nevladnega sektorja pri varstvu spomenikov v: Vi\u0161nar, Katarina, 2004: Vloga lai\u010dne javnosti v procesu revitalizacije stavbne dedi\u0161\u010dine Slovenije: historiat, stanje in metodologija razvoja aktivne participacije (doktorsko delo), Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo UL in v: Vi\u0161nar, Katarina, 2005: Razvoj in pomen nevladnega sektorja v varstvu dedi\u0161\u010dine Slovenije, v: AR: arhitektura, raziskave, 2, str. 18-21. <\/p>\n4<\/span> Hoefler, Janez, 2001: Srednjeve\u0161ke freske v Sloveniji: okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, Ljubljana: Dru\u017eina, str. 108.<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Izobra\u017eevalni program Izdelajmo miniaturno fresko se po\u010dasi “prijemlje”. Objavljamo nekaj utrinkov z obiska O\u0160 Antona Jan\u0161e iz Radovljice! Prispevek o na\u0161em projektu Tu malajne ni vse pro\u010d palu v novonastajajo\u010dem zborniku Na\u0161a Slovenija!<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"site-sidebar-layout":"default","site-content-layout":"","ast-site-content-layout":"default","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"","footer-sml-layout":"","theme-transparent-header-meta":"","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-474","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/474","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=474"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/474\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=474"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=474"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=474"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n