Branko Dolinar<\/b>, Parnasov prostovoljec na podro\u010dju varstva narave, nas je ob leto\u0161njem praznovanju velikola\u0161kih jubilejev opozoril \u0161e na eno pomembno obletnico – 26. aprila bo minilo 100 let, kar je bila posneta prva fotografija nahajali\u0161\u010da kranjskega jegli\u010da Primula carniolica<\/i><\/b> v bli\u017eini Kobiljega curka. Njegov prispevek objavljamo v celoti. <\/p>\n
Napovedujemo tudi BOTANI\u010cNI SPREHOD z Brankom Dolinarjem, ki ga bomo organizirali v \u010dasu cvetenja kranjskega jegli\u010da v za\u010detku maja.<\/i> <\/p>\n
Stoletnica fotografije na nahajali\u0161\u010du kranjskega jegli\u010da v soteski potoka Kobilji curek<\/u><\/b> <\/p>\n
Ob sedemdesetletnici Biblioteke SAZU leta 2008, je iz\u0161el zbornik, v katerem je bil med drugimi prispevki, tudi \u010dlanek T. Wrabra “Pisna zapu\u0161\u010dina botanika Alfonza Paulina v biblioteki SAZU”. V tem prispevku je bila objavljena tudi fotografija z datumom 26. april 1913 in podnapisom “Alfonz Paulin (prvi z leve) na nahajali\u0161\u010du kranjskega jegli\u010da (Primula carniolica) v soteski Rob pri Velikih La\u0161\u010dah, v dru\u017ebi ljubiteljskih botanikov zdravnika dr. Hoeglerja (sredina) in geometra A. Gspana” (slika1.). <\/p>\n
Slika1. <\/p>\n
Ob prebiranju \u010dlanka in ogledu fotografije, sem prepoznal zgornje nahajali\u0161\u010de kranjskega jegli\u010da, ki se nahaja v soteski potoka Kobilji curek, kakor sotesko imenujemo danes. Do obra\u010dali\u0161\u010da vodi gozdna pot in ko pre\u010dkamo potok po vlaki, pridemo do dveh vla\u017enih skalnih sten na desni strani potoka, na katerih uspeva kranjski jegli\u010d in kjer je pred 100 leti nastala fotografija. <\/p>\n
Zanimalo me je, kdo so mo\u017eje v nedeljski opravi, ki so se fotografirali v soteski pod skalami, davnega leta 1913, kjer \u0161e danes uspevajo endemi\u010dni kranjski jegli\u010di. Alfonz Paulin <\/b>(1853-1942) je na\u0161 znani botanik in raziskovalec flore tedanje Kranjske, vodja botani\u010dnega vrta v Ljubljani v letih 1886 do 1931, profesor na univerzi v Ljubljani in dopisni \u010dlan SAZU. Naravoslovec Alfonz Gspan<\/b> (1878-1963) je bil entomolog, botanik in geometer. Kakor je napisal A. Polenec v reviji Proteus leta 1958, je bil prav on tisti, ki je nahajali\u0161\u010de odkril in verjetno vodil ostala dva botanika na ogled kranjskega jegli\u010da v sotesko. Po zapisu botanika F. Dol\u0161aka iz leta 1936 je bil zdravnik Hoegler ljubiteljski botanik in Paulinov pomo\u010dnik pri nabiranju rastlin za “Floro exsiccato Carniolico”. <\/p>\n
In v kak\u0161nem stanju je nahajali\u0161\u010de kranjskega jegli\u010da v soteski danes? <\/p>\n
<\/p>\n
Slika 2: Nahajali\u0161\u010de jegli\u010da v soteski potoka Kobilji curek (foto B. Dolinar, 18. april 2012) <\/p>\n
<\/p>\n
Slika 3: Primerjava stare in novej\u0161e fotografije dokazuje, da je tudi po 100 letih rasti\u0161\u010de kranjskega jegli\u010da dobro ohranjeno. Ali bo tako tudi v prihodnje? <\/p>\n
Dne 16. maja 2012 smo nahajali\u0161\u010de obiskali I. Dakskobler, B. Dolinar in B. Vre\u0161 in opravili fitocenolo\u0161ke popise za analizo vegetacije, v kateri jegli\u010d raste in poskusili oceniti velikost populacije. Po na\u0161i oceni se na tem nahajali\u0161\u010du nahaja ve\u010d sto rastlin. Populacija je vitalna in stabilna, vendar bi v primeru podalj\u0161anja gozdne poti od obra\u010dali\u0161\u010da navzgor lahko rasti\u0161\u010de po\u0161kodovali. \u017dal soteska potoka Kobilji curek v letu 2013 ni bila zajeta v \u0161iritev obmo\u010dja Natura 2000.
Opozoril bi \u0161e na eno botani\u010dno posebnost tega obmo\u010dja. Severno od naselja Rob pod vasjo Osredek, se nahaja soteska potoka \u010crni graben, kjer je botanik Fran Dol\u0161ak, 6. maja 1933 nabral primerke kranjskega jegli\u010da, ki se \u0161e danes nahajajo v univerzitetnem herbariju Ljubljanske univerze (slika 4). <\/p>\n
<\/p>\n
Slika 4: Herbarijska pola (LJU 23626) kranjskega jegli\u010da (Primula carniolica), nabranega leta 1933 v \u010crnem grabnu pri naselju Rob, ki se nahaja v univerzitetnem herbariju univerze v Ljubljani. <\/p>\n
Spodnji del soteske sva B. Vre\u0161 in B. Dolinar pregledala 4. julija 2012, zgornji del pa 28. avgusta 2012, vendar najdbe F. Dol\u0161aka nisva potrdila. Vsekakor je to \u0161e en izziv za doma\u010dine in ljubiteljske botanike, da to nahajali\u0161\u010de ponovno odkrijejo in na ta na\u010din prispevajo \u0161e en kamen\u010dek v bogat mozaik na\u0161e botani\u010dne zgodovine.<\/b> <\/p>\n
Pripravil: Branko Dolinar<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Branko Dolinar<\/b>, Parnasov prostovoljec na podro\u010dju varstva narave, nas je ob leto\u0161njem praznovanju velikola\u0161kih jubilejev opozoril \u0161e na eno pomembno obletnico – 26. aprila bo minilo 100 let, kar je bila posneta prva fotografija nahajali\u0161\u010da kranjskega jegli\u010da Primula carniolica<\/i><\/b> v bli\u017eini Kobiljega curka.
Njegov prispevek objavljamo v celoti.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"site-sidebar-layout":"default","site-content-layout":"","ast-site-content-layout":"default","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"","footer-sml-layout":"","theme-transparent-header-meta":"","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-373","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/373","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=373"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/373\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=373"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=373"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=373"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}