{"id":329,"date":"2012-06-17T00:00:00","date_gmt":"2012-06-16T23:00:00","guid":{"rendered":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/2012\/06\/17\/robarjada-2012-geoloski-otok-in-pot-v-kobilji-curek\/"},"modified":"2012-06-17T00:00:00","modified_gmt":"2012-06-16T23:00:00","slug":"robarjada-2012-geoloski-otok-in-pot-v-kobilji-curek","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/robarjada-2012-geoloski-otok-in-pot-v-kobilji-curek\/","title":{"rendered":"Robarjada 2012 &#8211; Geolo\u0161ki otok in pot v Kobilji curek"},"content":{"rendered":"<p><img src='\/images\/news\/leader_glava.jpg' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Robarjada 2012 se je pri\u010dela z vodenim pohodom po predvideni geolo\u0161ki poti v Kobilji curek in odprtjem geolo\u0161kega otoka pred PARNAS centrom v Robu (petek, 15.7.2012). <br \/>Tako smo pripravili odprti dan za doma\u010dine in vse ostale, ki jih zanima, kako lahko deluje dedi\u0161\u010dinska skupnost pri pripravi novih vsebin &#8211; pridobitev v kraju. <\/p>\n<p>Po geolo\u0161ki poti je udele\u017eence vodil dr. Toma\u017e Verbi\u010d, univ. dipl. geolog iz podjetja Arhej d.o.o., ki je pot zasnoval in jo opisal v obliki \u0161tudije kot del projekta <b>&#8220;Dedi\u0161\u010dinske skupnosti za danes&#8221;, program Leader, LAS Po poteh dedi\u0161\u010dine od Idrijce do Kolpe<\/b>. Pri\u010dne se kmalu od odcepa gozdne ceste pri Kobiljem curku, ob soto\u010dju Robarice (Robarke) in potoka Kobilji curek, na kar lepo opozarja kovinski smerokaz (Kobilji curek 1500 m), ki ga je pred kratkim postavila Ob\u010dina Velika La\u0161\u010de.  <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_01.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>To\u010dke geolo\u0161ke poti so razporejene tik ob gozdni cesti v Kobilji curek in ozna\u010dene s kovinskimi \u0161tevilkami v modro-zeleni barvi, ki obiskovalcu potrdijo, da je na ustrezni to\u010dki. Izdelal jih je Aleksander Arhar.  &#8220;Pe\u0161\u010denjak s svojo rde\u010do barvo opozarja na vsebnost \u017eeleza, vendar pa ta vrsta kamnine vsebuje premalo \u017eeleza, da bi bila primerna za predelavo. V plav\u017eih so zato uporabljali bobovec, ki vsebuje ve\u010d \u017eeleza,&#8221; je razlagal na\u0161 vodnik. <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_02.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Najmlaj\u0161a udele\u017eenka je na geolo\u0161ki poti na\u0161la zanimivega gozdnega prebivalca. <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_03.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Zelenkasti tuf je kamnina vulkanskega izvora. Zaradi izredne trdote so jo uporabljali \u017ee v prazgodovini za obdelovanje mesa in ko\u017e. Najdemo ga v nadvse zanimivih oblikah. <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_04.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Ob geolo\u0161kih kartah, ki jih je pripravil dr. Verbi\u010d, smo la\u017ee spremljali hitro menjavanje razli\u010dnih kamnin. Njihove spreminjanje se je najbolj odra\u017ealo v strugi potoka. Vpra\u0161anj kar ni bilo konca. <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_05.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Ob iskanju fosilov v plastnatem \u010drnem apnencu smo naleteli \u0161e na dodatne zanimivosti &#8211; kako so v apnenec pri\u0161li kamni popolnoma druga\u010dnih oblik in sestavin? <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_06.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Oznako za zapore Julijskih Alp (Claustra Alpium Iuliarum) smo postavili poleg lesenega miljnika, s katerim je dru\u0161tvo Claustra pred leti ozna\u010dilo pot ob zidu. Lepo dostopen del rimske zapore, v katerem so lepo vidni tudi temelji obrambnega stolpa, sodi v eno od dveh zapor, ki ju najdemo v velikola\u0161ki ob\u010dini. V dol\u017eini 1548 m poteka v smeri od Sv. Primo\u017ea preko Gradi\u0161kega vrha, kjer se obrne za 90 stopinj, navzdol po pobo\u010dju do potoka Kobilji curek, od koder se ponovno vzpne proti Dedniku. <br \/>To\u010dki 6 in 7 se nahajata na parceli, ki je v lasti dru\u017eini Auersperg, s pridobivanjem dovoljenj za postavitev oznak pa ni bilo prav nobenih te\u017eav. V bli\u017eini rimske zapore so lepo vidni tudi jarki, ki so nekdaj razmejevale parcele, mejo med njimi pa je \u017ee od nekdaj predstavljal tudi zid. <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_06a.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Skrajna to\u010dka geolo\u0161ke poti je ob slapu Kobilji curek. Zaradi nedavnih padavin se nam je ponujal prelep pogled na najdalj\u0161i slap na Dolenjskem, ki se v dveh 15m skokih poganja preko apnen\u010dastih skladiov. Toma\u017e Verbi\u010d nam je razlo\u017eil, da sta dve stopnji nastali kot posledica preloma. Glede na to, da se slap nahaja v obmo\u010dju istoimenskega gozdnega rezervata (okrog 3ha), za katerega velja strogi  varstveni re\u017eim, bomo za namestitev smerokaza po\u010dakali na pozitivno mnenje Ministrstva za kmetijstvo in okolje. K slapu od letos usmerja nova kovinska tabla (slap Kobilji curek 100 m), ter prestavljena tabla tematske poti Claustra, na katero se navezuje tudi nova geolo\u0161ka pot. <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_07.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Malce pod slapom je ob strugi lepo viden lehnjak, ki nastaja skoraj pred na\u0161imi o\u010dmi. Zagnana mlada raziskovalka je \u017eelela sama preizkusiti, ali bo kislina lehnjak raztopila ali ne.  <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_08.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Zadnja to\u010dka geolo\u0161ke poti je ob spominskem obele\u017eju v Kotah. Sre\u010do Marolt je ob tej prilo\u017enosti poskrbel, da so bile name\u0161\u010dene zastave. Le nekaj metrov od obele\u017eja potok Kobilji curek v zna\u010dilnem meandru spodkopava breg iz pe\u0161\u010denjaka, na notranji strani pa nalaga pesek in prod. Mo\u010d vode je pred leti spodkopala in odnesla tudi pot, ki je v bregu omogo\u010dala bli\u017enjico do Roba. Morda pa nam s\u010dasoma le uspe urediti kak\u0161no brv, ki bo omogo\u010dila dostop do obele\u017eja tudi po sprehajalni poti iz centra Roba ob Robarki.  <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_09.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Po vrnitvi v PARNAS center, kjer so Parnasove prostovoljke \u017ee pripravile osve\u017eilne napitke in pi\u0161kote,  smo si privo\u0161\u010dili malce predaha. <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_10.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Na\u0161i dedi\u0161\u010dinske skupnosti, ki sama lahko precej naredi za urejenost in prepoznavnost svojega kraja, se je s svojim znanjem pridru\u017eila tudi Nika Perov\u0161ek, univ. dipl. kraj. arh. (levo). \u017de v svojem <a href='http:\/\/www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si\/dn_perovsek_nika.pdf' target='_blank'>diplomskem delu<\/a> je podrobneje predstavila idejne re\u0161itve za ustrezno predstavitev rimskih zapornih zidov (to\u010dka 6 na na\u0161i poti), zdaj pa pripravlja \u0161tudijo za celostno ureditev Krvave Pe\u010di. Aktiviranje mladih strokovnjakov iz lokalnega okolja je nadvse pomembno, saj prispevajo pomemben dele\u017e s strani stroke, ki &#8220;s tem ne ostaja sama sebi namen, ampak vra\u010da znanje lokalnemu okolju in njegovi dedi\u0161\u010dinski skupnosti,&#8221; kot je ugotavljal tudi dr. Verbi\u010d. <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_11.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Metka Stari\u010d je predstavila aktivnosti in sodelovanje dedi\u0161\u010dinske skupnosti, ki so pripeljale do izdelave geolo\u0161kega otoka pred PARNAS centrom &#8211; z naslovom PO \u010cEM HODIMO V ROBU? V sodelovanju stroke (dr. Toma\u017e Verbi\u010d, Arhej d.o.o.), umetnika iz lokalnega okolja (Aleksander Arhar), nevladne organizacije (Metka Stari\u010d, Zavod Parnas) in \u0161tevilnih posameznikov iz dedi\u0161\u010dinske skupnosti smo uspeli ob Robarjadi 2012 predstaviti novo pridobitev, ki bo javno na ogled vsem doma\u010dinom in obiskovalcem Roba in Mi\u0161je doline. \u010ceprav sam geolo\u0161ki otok ni del projekta, pa nam je zaradi dobrega sodelovanja znotraj dedi\u0161\u010dinske skupnosti uspelo vsebine nadgraditi tako z geolo\u0161kim otokom kot z novo geolo\u0161ko potjo. <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_12.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Sre\u010do Knafelc je v imenu Krajevnega odbora Rob poudaril, da so pomembne majhne stvari &#8211; ki nas napolnjujejo in razveseljujejo. Da smo Robarjado v dedi\u0161\u010dinski skupnosti res vzeli za svojo, dokazujejo tudi mlaji v ozadju, za katere so poskrbeli v KUD Rob, k na\u0161emu ponosu pa sodijo tudi zastave. Zakaj naj ponosno umestimo zastave ob tovrstna dogajanja &#8211; o tem nas marsi\u010desa lahko nau\u010dijo Slovenci, ki \u017eive izven meja svoje domovine. <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_13.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>&#8220;Podobno kot deluje dedi\u0161\u010dinska skupnost v Robu, in kjer zavod Parnas predstavlja primer dobre prakse, v Slovenski mre\u017ei za interpretacijo dedi\u0161\u010dine (SMID) aktiviramo in povezujemo tudi ostale dedi\u0161\u010dinske skupnosti po Sloveniji. Zato smo vzpostavili sodelovanje z vsemi 12 sti\u010di\u0161\u010di nevladnih organizacij po Sloveniji, ki bodo delovanje dedi\u0161\u010dinskih skupnosti spremljale tudi v novih finan\u010dnih programih regijskega povezovanja. Obenem vse to predstavljamo tudi kot primer dobre prakse tudi po Evropi,&#8221; je poudarila Lili Mahne, vodja SMID, pri kateri kot konzorcijski partner sodeluje tudi zavod Parnas.  <br \/>\u010clanice Parnasovih \u010dajank so se tudi tokrat izkazale, saj so napekle slastno pecivo &#8230; <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_15.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>&#8230; zato smo se v pogovoru zadr\u017eali \u0161e kar nekaj \u010dasa, nato pa dan zaklju\u010dili z ogledom gledali\u0161ke predstave Asfalt, ki jo je ob Robarjadi ponovilo KUD Rob v sosednjem domu krajanov. <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_14.JPG' style='margin:5px'> <br \/><img src='\/images\/news\/R2012_GP_16.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Vabljeni tudi na ostale prireditve<a href='http:\/\/zavod-parnas.org\/news.php?readmore=441' > Robarjade 2012<\/a>! <\/p>\n<p>Pripravila: Metka Stari\u010d <br \/>Foto: Metka, Jo\u017ee <\/p>\n<p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p><img src='\/images\/news\/R2012_GP_00.JPG' style='margin:5px'> <br \/>Robarjada 2012 se je pri\u010dela z vodenim pohodom po predvideni geolo\u0161ki poti v Kobilji curek in odprtjem geolo\u0161kega otoka pred PARNAS centrom v Robu (petek, 15.7.2012). Oglejte si reporta\u017eo!<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"site-sidebar-layout":"default","site-content-layout":"","ast-site-content-layout":"default","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"","footer-sml-layout":"","theme-transparent-header-meta":"","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-329","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/329","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=329"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/329\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=329"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=329"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=329"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}