{"id":312,"date":"2012-04-21T00:00:00","date_gmt":"2012-04-20T23:00:00","guid":{"rendered":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/2012\/04\/21\/prva-predstavitev-geoloske-poti-v-kobilji-curek\/"},"modified":"2012-04-21T00:00:00","modified_gmt":"2012-04-20T23:00:00","slug":"prva-predstavitev-geoloske-poti-v-kobilji-curek","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/prva-predstavitev-geoloske-poti-v-kobilji-curek\/","title":{"rendered":"Prva predstavitev geolo\u0161ke poti v Kobilji curek"},"content":{"rendered":"<p><img src='\/images\/news\/leader_glava.jpg' style='margin:5px'> <br \/>V na\u0161em Leader projektu <b>Dedi\u0161\u010dinske skupnosti za danes<\/b> kot partner sodeluje tudi podjetje Arhej d.o.o.<b> Geolog dr. Toma\u017e Verbi\u010d<\/b> si je na podlagi zanimive geolo\u0161ke sestave med Robom in Kobiljim curkom ter okrog Gradi\u0161kega vrha zamislil geolo\u0161ko pot, ki bo nova pridobitev ob leto\u0161nji Robarjadi. <\/p>\n<p>V sodelovanju z dedi\u0161\u010dinsko skupnostjo Roba smo jo 20.4. prvi\u010d predstavili skupini vodij projektnih partnerjev iz Nem\u010dije, Mad\u017earske in Slovenije, ki v projektu Leaonardo da Vinci &#8211; TourBo meets Europe, v katerem postavljajo nov poklic za nove potrebe v turizmu &#8211; kreator dobrega po\u010dutja. <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/tourbo01.JPG' style='margin:5px'> <br \/>Steffen Streitz (BBS Wittmund) in Heinz-Juergen Ahlers (Coneed) iz Nem\u010dije sta bila navdu\u0161ena nad drobnim pecivom &#8211; roglji\u010dki in mi\u0161kami, ki sta ga pripravili \u010dlanici Parnasovih \u010dajank &#8211; Nevenka in Majda. Predstavitev je potekala v angle\u0161kem jeziku. <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/tourbo02.JPG' style='margin:5px'> <br \/>Toma\u017e Verbi\u010d jih je nato popeljal po delu poti proti Kobiljemu curku, &#8230; <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/tourbo03.JPG' style='margin:5px'> <br \/>&#8230; kjer so zanimive to\u010dke razporejene ob poti in jim je mogo\u010de slediti po posebej opremljeni geolo\u0161ki karti in na podlagi nastajajo\u010dega vodnika po na\u0161i dedi\u0161\u010dini. Na prvi to\u010dki smo opazovali plasti vijoli\u010dno rde\u010dega pe\u0161\u010denjaka in muljavca, nato pa del poti prehodili pe\u0161, del pa se prepeljali z avtomobili. <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/tourbo04.JPG' style='margin:5px'> <br \/>Ob cesti, pa tudi ob potoku je lepo viden tuf &#8211; vulkanska kamnina sivo zelene barve, ki je nastala iz vulkanskega prahu ob vulkanskih izbruhih. Njegovo trdoto in ostrino so cenili \u017ee v prazgodovini. <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/tourbo05.JPG' style='margin:5px'> <br \/>Mimo \u010drnega, plastnatega apnenca, na katerem smo s kislino dokazali, da gre res za apnenec, smo pri\u0161li do linije rimskega zapornega zidu, postali na ostankih lepo vidnega obrambnega stolpa in ugotavljali, zakaj je tako te\u017eko prepri\u010dati stroko, da bi 20 cm zidu, ki ga je prerezala cestna povezava, namenili interpretaciji. Za to si \u017ee ve\u010d let prizadeva dru\u0161tvo Claustra, ki je ob zidu postavilo lesen miljnik s klopco. <br \/><img src='\/images\/news\/tourbo06.JPG' style='margin:5px'> <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/tourbo07.JPG' style='margin:5px'> <br \/>Za ogled milimetrskih  fosilov je prav pri\u0161la tudi lupa. <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/tourbo08.JPG' style='margin:5px'> <br \/>Peter Krein z Mad\u017earske je predstavnik centra Iglauerpark &#8211; sverno od Blatnega jezera na Mad\u017earskem. Svoje programe interpretacije dedi\u0161\u010dine so usmerili predvsem v programe za otroke in dru\u017eine. Njegov priimek pa je bil zanimivo povezan \u0161e s posebnim presene\u010denjem na koncu poti, &#8230; <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/tourbo09.JPG' style='margin:5px'> <br \/>&#8230; saj je ravno v teh dneh v stenah Kobiljega curka zacvetel kranjski jegli\u010d <i>Primula carniolica<\/i> z zna\u010dilnimi roza-vijoli\u010dnimi cvetovi. Ob njem je Lili Mahne, ki zastopa projektnega partnerja Notranjski ekolo\u0161ki center in je pripeljala skupino na ogled na\u0161ih aktivnosti v Leader projektu. <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/tourbo10.JPG' style='margin:5px'> <br \/>Metka Stari\u010d jim je predstavila \u0161e ostale aktivnosti, ki nas \u010dakajo do odprtja poti konec junija ob Robarjadi, svoje poznavanje kamnin pa so lahko utrdili ob razli\u010dnih kamnih, iz katerih bo nastala klopca pred Parnas centrom, zaenkrat pa \u0161e lepo zlo\u017eeni \u010dakajo pri eni od na\u0161ih \u010dlanic &#8211; ge. Stani \u0160kulj (v sredini med udele\u017eenci). <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/tourbo11.JPG' style='margin:5px'> <br \/>Ob prijetnem pogovoru in evalvaciji so udele\u017eenci pokomentirali videno in z nami podelili svoje bogate izku\u0161nje, ravno v pravem \u010dasu, ko lahko pri svojih aktivnostih \u0161e kaj spremenimo oz. dodamo. <\/p>\n<p>Udele\u017eencem posveta v okviru projekta TourBo meets Europe se bomo pridru\u017eili \u0161e v nedeljo, 22.4., v Postojni, ko jim bosta Marjana Dol\u0161ina in Metka Stari\u010d predstavili, kako smo ob pripravi projekta Tu malajne ni vse pro\u010d palu aktivirali dedi\u0161\u010dinsko skupnost, ogledali pa si bodo tudi dokumentarni film v nem\u0161kem prevodu. <\/p>\n<p>Besedilo in foto: Metka Stari\u010d <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p><img src='\/images\/news\/tourbo04a.jpg' style='margin:5px' align='left'>V Leader projektu <b>Dedi\u0161\u010dinske skupnosti za danes<\/b> kot Parnasov  partner sodeluje tudi podjetje Arhej d.o.o. <b><b>Geolog dr. Toma\u017e Verbi\u010d<\/b> <\/b>si je na podlagi zanimive geolo\u0161ke sestave med Robom in Kobiljim curkom ter okrog Gradi\u0161kega vrha zamislil geolo\u0161ko pot, ki bo nova pridobitev ob leto\u0161nji Robarjadi. V sodelovanju z dedi\u0161\u010dinsko skupnostjo Roba je bila 20.4. prvi\u010d predstavljena skupini vodij projektnih partnerjev iz Nem\u010dije, Mad\u017earske in Slovenije, ki v projektu Leonardo da Vinci &#8211; TourBo meets Europe, v katerem postavljajo nov poklic za nove potrebe v turizmu &#8211; kreator dobrega po\u010dutja.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"site-sidebar-layout":"default","site-content-layout":"","ast-site-content-layout":"default","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"","footer-sml-layout":"","theme-transparent-header-meta":"","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-312","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/312","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=312"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/312\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=312"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=312"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=312"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}