{"id":305,"date":"2012-04-04T00:00:00","date_gmt":"2012-04-03T23:00:00","guid":{"rendered":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/2012\/04\/04\/uspesno-zazivel-tudi-tretji-leader-projekt-etno-medved\/"},"modified":"2012-04-04T00:00:00","modified_gmt":"2012-04-03T23:00:00","slug":"uspesno-zazivel-tudi-tretji-leader-projekt-etno-medved","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/uspesno-zazivel-tudi-tretji-leader-projekt-etno-medved\/","title":{"rendered":"Uspe\u0161no za\u017eivel tudi tretji LEADER projekt ETNO MEDVED"},"content":{"rendered":"<p><img src='\/images\/news\/medvedova01.JPG' style='margin:5px' align='left'> <br \/><b>LEADER projekt: <\/b>  <br \/>Ureditev pogojev in postavitev etnografskih zbirk pripomo\u010dkov in orodja Medvedove doma\u010dije iz 19. in 20. stoletja.  <br \/>(LAS Dru\u0161tvo za razvoj pode\u017eelja Zasavje &#8211; za obmo\u010dje ob\u010din Zagorje, Trbolje in Hrastnik).  <\/p>\n<p><u>Nosilni partner projekta<\/u> je  <b>Rudi Zupan s.p.<\/b>, ki si skupaj s svojo dru\u017eino prizadeva urediti Medvedovo doma\u010dijo za oglede in pripraviti ustrezne programe, ki bodo zagotavljali tako pestro eko-turisti\u010dno ponudbo kot ohranitev etnografske in stavbne dedi\u0161\u010dine 19. in 20. stoletja. <\/p>\n<p>Pri projektu s skraj\u0161anim naslovom ETNO MEDVED kot <b>zunanji sodelavec projekta sodeluje tudi zavod Parnas<\/b>, Metka Stari\u010d pa kot vodja projekta. Z veseljem smo se odzvali povabilu, saj s tem zavod Parnas svoje izku\u0161nje pri razvoju pode\u017eelja predaja in nadgrajuje na \u0161ir\u0161em obmo\u010dju Slovenije. <\/p>\n<p><b>Namen projekta<\/b> je usmerjen v krepitev razvoja podjetni\u0161tva in podjetni\u0161ke kulture ter ustvarjanje pogojev za razvoj perspektivnih dejavnosti na pode\u017eelju. S projektom posodabljajo va\u0161ko infrastrukturo, pove\u010dujejo vklju\u010denost razli\u010dnih skupin v socialno \u017eivljenje na pode\u017eelju ter ohranjajo tradicijo in izro\u010dilo na pode\u017eelju. <\/p>\n<p><b>Glavni cilji projekta so:<\/b> <br \/>&#8211; prepre\u010diti propadanje  in izgubo starih hi\u0161nih etnografskih predmetov, <br \/>&#8211; prikazati kmetijo, ki je bila sposobna samooskrbe, <br \/>&#8211; prena\u0161ati spoznanja in informacije dedi\u0161\u010dine in obi\u010dajev zainteresirani javnosti (vrtci, \u0161ole  dru\u0161tva&#8230;)  z izvajanjem delavnic, na katerih obiskovalci aktivno sodelujejo,  <br \/>&#8211; ohranjati in promovirati tradicijo pode\u017eelja. <\/p>\n<p>Projekt ETNO MEDVED traja od aprila 2012 do oktobra 2013. <\/p>\n<p><b>O doma\u010diji Medved<\/b> <\/p>\n<p>Medvedova kmetija je kot kot <b>nepremi\u010dna kulturna dedi\u0161\u010dina (profana stavbna dedi\u0161\u010dina)<\/b>  vne\u0161ena v Registru kulturne dedi\u0161\u010dine (evid. \u0161t. 8102). V Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za del ob\u010dine Zagorje ob Savi PUP-1 Podkum, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Zasavja  \u0161t. 4\/97, je bila doma\u010dija Medved, Podkum 66, <b>predlagana za kulturni spomenik<\/b>.  <\/p>\n<p>V obnovo doma\u010dije so Zupanovi vlo\u017eili \u017ee veliko truda in energije, s pretanjenim ob\u010dutkom za ohranjanje dedi\u0161\u010dine so obnovili in urejajo kar 7 streh oz. &#8220;doma\u010dijo, nekdanjo gostilno in dom \u017eupana, ki jo sestavljajo 1922 leta prezidan in za nadstropje dvignjen objekt s secesijsko oblikovano fasado, dva kozolca, zidana ka\u0161\u010da, hlev, svinjaki, pod ter drvarnica s kova\u010dijo.&#8221; <br \/>Poleg stavbne dedi\u0161\u010dine ne gre pozabiti lepo urejene okolice doma\u010dije, najbolj nenavaden je gotovo macesnov gaj, kjer so drevesa zasajena v obliki son\u010dnih \u017earkov, v sredini pa je zasajena lipa kot simbol slovenstva. Poleti v gaju zacvetijo modre orlice, jeseni pa rde\u010de ciklame.  <\/p>\n<p>Do sedaj je bila Medvedova doma\u010dija najbolj poznana po svojem urejenem vrtu. V knjigi Zgodovinski vrtovi, Dolenjske in Posavja avtor navaja: &#8220;Vrt pred hi\u0161o je bil verjetno urejen \u017ee v drugi polovici 19. stoletja, o \u010demer govori njegova geometri\u010dna geometrijska zasnova v baro\u010dni vrtnoarhitekturni tradiciji. Ta oblikovni na\u010din je jasno izra\u017een s pu\u0161panovimi obrobami &#8230; Prvotno me\u0161ani zelenjavno-cvetli\u010dni vrt se je obenem s prezidavo hi\u0161e v dvajsetih letih 20. stoletja  spremenil v povsem okrasni vrt&#8230; Ograjen prostor je v vsakem letnem \u010dasu nudil drugo  sliko s \u0161tevilnimi  starinskimi \u010debulnicami, vrtnicami \u010dajevkami, raznobarvnimi potonikami &#8230;&#8221; <\/p>\n<p>Leta 1995 je bil predstavljen na <b>mednarodnem tekmovanju vrtov v Lizboni<\/b>, kjer je prejel drugo nagrado za urejen kme\u010dki vrt. Ve\u010dkrat do sedaj je bil posnet in predvajan na slovenski televiziji, prikazan v revijah in \u010dasopisih (Kme\u010dki glas- posebna priloga, Jana, Ro\u017ee in Vrt, Delo in dom) in knjigah &#8211; Zgodovinski vrtovi Dolenjske in Posavja (Dolenjska zalo\u017eba Novo mesto 2000) ter \u010cudoviti vrtovi Slovenije (Cankarjeva zalo\u017eba 2010). \u017de nekaj let prihajajo na ogled vrta \u0161tevilni obiskovalci, doma\u010di in tudi tujci (celo z Nove Zelandije).  <\/p>\n<p>V sodelovanju s slikarjem z Nikolajem Beerom (sicer starim znancem tudi vsakoletnih slikarskih sre\u010danj na Trubarjevi doma\u010diji)  in ostalimi umetniki slikarske kolonije Izlake se pri njih vsako leto odvije vsaj en dan  slikarske kolonije.  <\/p>\n<p>&#8220;Vlogo za projekt smo vlo\u017eili z namenom, da nepremi\u010dno kulturno dedi\u0161\u010dino obnovimo in ji dodamo tudi vsebino. Na\u0161a \u017eelja je, da prika\u017eemo obiskovalcem vsa orodja, pripomo\u010dke in predmete, ki so jih uporabljali na kmetiji, ki je bila sposobna samooskrbe.  S tem \u017eelimo seznaniti \u010dim ve\u010dje \u0161tevilo ljudi, ki jih dedi\u0161\u010dina pode\u017eelja zanima in privla\u010di, predvsem pa mlade, ki \u0161ele oblikujejo svoj odnos do preteklosti.  \u017delimo, da dedi\u0161\u010dino, ki smo jo prejeli v varstvo, ohranimo in  poka\u017eemo tudi drugim,&#8221; pojasnjuje Rudi Zupan. <\/p>\n<p>V LEADER projektu ETNO MEDVED bodo najprej prenovili pod (skedenj) nad hlevom, uredili elektri\u010dno napeljavo za osvetlitev eksponatov ter pripravili ve\u010d delavnic, ki bodo prikazale aktivnosti samooskrbne doma\u010dije 19. in 20. stoletja (prikazi kuhanja v \u010drni kuhinji, peke s pripravo testa v metergi in pe\u010denja v kru\u0161ni pe\u010di, uporabe starega kme\u010dkega ro\u010dnega orodja, izdelave velikono\u010dnih butaric in adventnih ven\u010dkov in druge).  <\/p>\n<p>Predmete z doma\u010dije bodo smiselno uredili v ve\u010d etnografskih zbirk, jih o\u010distili in izvedli nekaj nujnih restavratorskih del, opremili z opisi ter jih ustrezno namestili in opisali. Pripravljene vsebine bodo umestili v ve\u010d izobra\u017eevalnih programov za razli\u010dne ciljne skupine. Vzporedno pa bodo pripravili tudi promocijski material in spletno stran doma\u010dije Medved. <\/p>\n<p><b>Delavnica IZDELAVA VELIKONO\u010cNIH BUTARIC <\/b> <br \/>(Medvedova doma\u010dija, Podkum, 31.3.2012) <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/ETNO_but_07.jpg' style='margin:5px' align='left'> <br \/>Na Medvedovi doma\u010diji v Podkumu nad Zagorjem ob Savi so izpeljali prvo od etnolo\u0161ko obarvanih delavnic &#8211; skupaj z zagorskimi skavti so izdelovali butarice.  <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/ETNO_but_01.jpg' style='margin:5px'> <br \/>Dan pred cvetno nedeljo je dru\u017eina Zupan zagorske skavte, njihove star\u0161e povabila na delavnico   izdelave butaric.  <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/ETNO_but_10.jpg' style='margin:5px'> <br \/><b>Ur\u0161ka Zupan <\/b>je na kratko predstavila celoten projekt in sodelovanje z LAS Dru\u0161tvo za razvoj pode\u017eelja Zasavje. LEADER je ena izmed pobud, ki je financirana v okviru strukturnega sklada EU in oblikovana zato, da se pode\u017eelskim skupnostim pomaga pri upo\u0161tevanju dolgoro\u010dnih razvojnih mo\u017enosti njihove lokalne regije. <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/ETNO_but_02.jpg' style='margin:5px'> <br \/>Tako mladi kot starej\u0161i so z zanimanjem prisluhnili <b>Mojci Zupan<\/b>, ki je orisala zna\u010dilnosti izdelave cvetnonedeljskih butaric na Slovenskem, razli\u010dna poimenovanja ter njihovo vlogo, <b>Rudi Zupan<\/b> pa je predstavil potrebne sestavine (&#8220;lesove&#8221;) in vodil izdelavo butaric.   <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/ETNO_but_03.jpg' style='margin:5px'> <br \/>V Podkumu nad Zagorjem med obvezno zelenje \u0161tejejo br\u0161ljan, pu\u0161pan, vrbove veje, ma\u010dice, brinje, cveto\u010di dren, leskove palice, zelene bezgove vejice, veje sadnega drevja, olj\u010dno vejico, pomladansko cvetje&#8230; <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/ETNO_but_04.jpg' style='margin:5px'> <br \/>Ro\u010daj izdelajo  iz leskovih ali vrbovih \u0161ib. Na vrhu je lahko kri\u017e, kon\u010dni deli \u0161ib ali kak\u0161na druga &#8221; figura&#8221; napravljena iz \u0161ibja, kar je lepo vidno na sliki z razstave butaric. <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/ETNO_but_05.jpg' style='margin:5px'> <br \/>Izdelava se pri\u010dne z vpletanjem zelenja na ro\u010daj. Izro\u010dilo pravi, da mora biti pri pravi butari najmanj 7 lesov, vendar vedno ljudsko \u0161tevilo. Ko dose\u017eemo ustrezno dol\u017eino, butaro zave\u017eemo z \u017eico, lahko pa tudi z vrvico, ki jo povijemo \u0161e po ro\u010daju. <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/ETNO_but_06.jpg' style='margin:5px'> <br \/>Razstava butaric <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/ETNO_but_07.jpg' style='margin:5px'> <br \/>\u0160e spominski posnetek na Medvedovi doma\u010diji <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/ETNO_but_08.jpg' style='margin:5px'> <br \/>V nedeljo pa na blagoslov butaric &#8230; <\/p>\n<p><img src='\/images\/news\/ETNO_but_09.jpg' style='margin:5px'> <\/p>\n<p>Pripravila:  <br \/>Rudi Zupan in Metka Stari\u010d <br \/>Foto: dru\u017eina Zupan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p><img src='\/images\/news\/ETNO_but_07.jpg' style='margin:5px' align='left'> <br \/>Na Medvedovi doma\u010diji v Podkumu nad Zagorjem ob Savi so izpeljali prvo od etnolo\u0161ko obarvanih delavnic &#8211; skupaj z zagorskimi skavti so izdelovali BUTARICE. Delavnica je potekala v okviru LEADER projekta, pri katerem zavod Parnas sodeluje kot partner, Metka Stari\u010d pa kot vodja projekta.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"site-sidebar-layout":"default","site-content-layout":"","ast-site-content-layout":"default","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"","footer-sml-layout":"","theme-transparent-header-meta":"","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-305","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/305","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=305"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/305\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=305"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=305"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=305"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}