{"id":206,"date":"2011-01-12T00:00:00","date_gmt":"2011-01-11T23:00:00","guid":{"rendered":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/2011\/01\/12\/delavnica-in-razstava-poprtnikov-v-robu\/"},"modified":"2025-11-12T15:09:34","modified_gmt":"2025-11-12T14:09:34","slug":"delavnica-in-razstava-poprtnikov-v-robu","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/delavnica-in-razstava-poprtnikov-v-robu\/","title":{"rendered":"Delavnica in razstava poprtnikov v Robu"},"content":{"rendered":"<p>Na\u0161a prva skupna delavnica priprave poprtnikov v Parnasu v Robu<br \/>\nRob, 4.1.2011<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/del-4-1-1.JPG\" \/><br \/>\nNa delavnici v Parnasovem centru se je zbralo kar nekaj gospodinj.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/del-4-1-2.JPG\" \/><br \/>\nDelavnico je vodila Zofi Gr\u010dar, ostale gospodinje pa so dodajale svoje izku\u0161nje in odkrivale skrivnosti dobre peke.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/del-4-1-3.JPG\" \/><br \/>\nSkupni poprtnik smo okrasile s krono, pti\u010dki in ostalimi okraski.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/del-4-1-4.JPG\" \/><br \/>\nZa o\u010di pri pti\u010dkih so prav pri\u0161li klin\u010dki.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/del-4-1-5.JPG\" \/><br \/>\nVzhajan in okra\u0161en poprtnik smo spekle v pe\u010dici, ki je zelo uporaben kos opreme v interpretacijskem centru.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/del-4-1-6.JPG\" \/><br \/>\nMedtem ko se je poprtnik pekel, smo oblikovale razli\u010dne okraske iz kva\u0161enega testa, s katerimi lahko okrasimo poprtnik.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/del-4-1-7.JPG\" \/><br \/>\nU\u010dile smo druga drugo &#8230;<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/del-4-1-8.JPG\" \/><br \/>\nTakole je zgledal na\u0161 skupen pe\u010den poprtnik, &#8230;<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/del-4-1-9.JPG\" \/><br \/>\n&#8230; ki smo ga na koncu razrezale in ga pokusile &#8211; pti\u010dke in ostale okraske pa prihranile za razstavo.<\/p>\n<p>Pridobljeno znanje smo lahko preizkusili v praksi in \u010dez dva dni, na praznik sv. treh kraljev (6.1.) prinesli pe\u010dene poprtnike na ogled.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-3.JPG\" \/><br \/>\nVsak poprtnik je bil malo druga\u010den.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-5.JPG\" \/><br \/>\n&#8220;Ni\u010d ni narobe, \u010de poprtnik malo po\u010di, re\u010demo tudi, da se zasmeje. Samo pogledati mora\u0161, na kateri strani je po\u010dil, saj bo s tiste strani pri\u0161el \u017eenin k hi\u0161i,&#8221; je razlo\u017eila Zofi.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-4.JPG\" \/><br \/>\nDel razstave so predstavljali tudi glinasti modeli za peko potic, poprtnikov in velikono\u010dnih kola\u010dev, delo lon\u010darke Katarine Du\u0161\u010dak z bli\u017enjega Malega Lo\u010dnika.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-1.JPG\" \/><br \/>\n\u010cetrtkova \u010dajanka je bila tokrat seveda obarvana s pogovori o poprtnikih, prebrali smo tudi zapis dru\u017eine Kra\u0161ovec, kako se je poprtnik pekel v Gornjih Kali\u0161\u010dih &#8230;<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-8.JPG\" \/><br \/>\npa tudi pokusiti jih je bilo treba.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-2.JPG\" \/><br \/>\nPolde Sever iz Malih Lipljen pa je z nami podelil bogato znanje svojih dolgoletnih raziskovanj o dedi\u0161\u010dini doma\u010dih krajev &#8211; med drugim tudi o poprtnikih, ki jih &#8211; tako okra\u0161ene &#8211; sre\u010dujemo od Velikih La\u0161\u010d, Dobrepolja, v Suhi krajini in severnem delu Dolenjske.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-6.JPG\" \/><br \/>\nMed obiskovalci so bili tudi \u0161olarji, enega od njih smo celo postavili ob podboj pri vratih in zarisali, koliko bo zrasel do naslednjega leta.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-7.JPG\" \/><br \/>\nZa de\u017eurstvo sta poskrbeli dve Parnasovi prostovoljki &#8211; Majda Peterlin in Vera Gorjup, ki sta obiskovalcem nazorno predstavili to prelepo &#8211; \u0161e \u017eivo dedi\u0161\u010dino.<\/p>\n<p>Takole pa so zgledali razstavljeni poprtniki, ki so jih za ogled pripravile naslednje gospodinje:<br \/>\n<img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-10.JPG\" \/><br \/>\nVeronika Garbas z Velikega Osolnika<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-11.JPG\" \/><br \/>\nAna Andol\u0161ek z Grade\u017ea (Dru\u0161tvo za ohranjanje dedi\u0161\u010dine)<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-12.JPG\" \/><br \/>\ngospodinja z Grade\u017ea<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-13.JPG\" \/><br \/>\nDru\u017eina Kra\u0161ovec (Bor, Zala, Mateja in Andrej) iz Marin\u010dkov<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-14.JPG\" \/><br \/>\nZofi Gr\u010dar iz Dednika<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-15.JPG\" \/><br \/>\nMajda Peterlin iz Kurje vasi<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-16.JPG\" \/><br \/>\nIzdelki udele\u017eenk s torkove delavnice.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-17.JPG\" \/><br \/>\nVera Gorenc z Gradi\u0161\u010da<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-18.JPG\" \/><br \/>\nMini Strle iz Strletja je spekla pti\u010dka.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" style=\"margin: 5px;\" src=\"\/images\/news\/poprt11-19.JPG\" \/><br \/>\nMajda Tekavec iz Roba<\/p>\n<p>Foto: Metka Stari\u010d<\/p>\n<p>Sledi \u010dlanek POPRTNIK JE \u0160E \u017dIVA TRADICIJA Simone Fajfar, objavljen v Nedelu, 9.1.2011<\/p>\n<p>Bo\u017ei\u010dni kruh<br \/>\n<b>Poprtnik je \u0161e \u017eiva tradicija<\/b><\/p>\n<p>Peka poprtnika oziroma bo\u017ei\u010dnega kruha, ki so ga gospodinje pekle za &#8220;vse tri bo\u017ei\u010de&#8221; &#8211; to je za bo\u017ei\u010d, novo leto in Svete tri kralje &#8211; je v okolici Velikih La\u0161\u010d \u0161e vedno \u017eiva tradicija. To se je pokazalo tudi v torek v Interpretacijskem centru Rob, kjer so \u017eenske iz Roba in okolice pripravljale poprtnik in &#8211; tako kot se za mojstrice spodobi &#8211; bolj kot o osnovnih sestavinah in postopkih razpravljale o tistih malih podrobnostih, ki ta posebni kruh naredijo ne samo odli\u010den, ampak tudi lep.<\/p>\n<p>Pri nas poprtnik \u0161e vedno pe\u010demo in ga skupaj s \u010dajem jemo za Svete tri kralje zve\u010der,&#8221; je med njegovim pripravljanjem povedala Majda Tekavec, ki se je s sogovornicami strinjala, da kruha, ki je dobil ime po prtu, s katerim je pokrit, ne razre\u017eejo, dokler ne naredijo kri\u017ea nad njim, ponekod pa tudi molijo. Prav tako ta posebni kruh, ki v resnici bolj spominja na potico, razdelijo tudi \u017eivalim na doma\u010dijah in vsem ljudem, ki pridejo v hi\u0161o, saj ga mora pojesti \u010dim ve\u010d ljudi. Neko\u010d pa je tudi veljalo, da bo tisti, ki je pojedel devet poprtnikov, mo\u010dan in zdrav oziroma se bo tako izognil nadlogam, po drugi razli\u010dici pa se je fant, ki je pojedel devet poprtnikov, tisto leto poro\u010dil. Seveda z dekletom, ki je peklo najbolj\u0161i poprtnik.<\/p>\n<p>Na obmo\u010dju Velikih La\u0161\u010d, kjer se je ohranila peka poprtnikov, gospodinje bo\u017ei\u010dni kruh pe\u010dejo za Svete tri kralje, 6. januarja. Po receptu mojstrice Zofi s turisti\u010dne kmetije Gr\u010dar, ki je v torek kot prostovoljka vodila delavnico v Robu, je bilo testo pripravljeno iz kilograma moke, tri \u010detrt litra mleka, 10 dag masla, ene kocke kvasa, \u0161estih rumenjakov, treh oziroma \u0161tirih \u017elic sladkorja, ene zravnane \u017elice soli, malo ruma, enega vanilijevega sladkorja in naribane limonine lupinice. &#8220;Pozimi se je dalo malo manj jajc, poleti pa ve\u010d,&#8221; so bile prakti\u010dne starej\u0161e udele\u017eenke, ki so se strinjale tudi s pripombami mlaj\u0161ih, da namesto ruma lahko uporabi\u0161 tudi \u017eganje &#8230;<\/p>\n<p>Zamesile so dokaj mehko testo, ki je potem vzhajalo. \u0160ele potem so nanj polo\u017eile okraske, ki so zna\u010dilni za te kraje: svaljek, narezan v &#8220;krono&#8221;, kite, kroglice in seveda pti\u010dke. Za vsakega otroka v dru\u017eini po enega pti\u010dka &#8230; ali pa ve\u010d.<\/p>\n<p>&#8220;V\u010dasih so botri kr\u0161\u010dencem ob bo\u017ei\u010du prinesli pti\u010dka, za veliko no\u010d pa pletenico oziroma kola\u010d s pirhom,&#8221; je razlo\u017eila Majda Peterlin, ki se je potem posvetila izmenjavi podrobnosti o tem, kako narediti ptice. Osnova je preprosta &#8211; iz dalj\u0161ega svaljka naredimo vozel, tako da dobimo glavico, telo in rep -, malo oblikujemo rep in glavo, dodamo rozine ali nekaj podobnega za o\u010di in pti\u010dek je gotov.<\/p>\n<p>Toda to je pti\u010dek za za\u010detnike, saj je Zofi potem pokazala, kako s \u0161karjami naredimo perje, Julka Cimperman, ki ji \u010dlovek ne bi nikoli prisodil, da bo kmalu praznovala 90 let, pa je vsko\u010dila le zato, da je pokazala, kako ptici narediti odprt kljun, da poje. &#8220;V Dobrepolju pa naredijo pti\u010dke, ki molijo,&#8221; je pokazala Majda Tekavec, ki je na ptici s \u0161karjami zarezala krila, ju spodvila naprej in zavila.<\/p>\n<p>Prakti\u010dne in zanimive \u017eenske so mimogrede pokazale \u0161e izdelavo kite iz \u0161tirih trakov in izdelovanje posebne pletenice s \u0161torkljo, ki so jo neko\u010d &#8211; v teh krajih pa tudi \u0161e zdaj &#8211; pekli za porodnice. &#8220;Tudi za veliko no\u010d pe\u010demo poseben kruh, a se od poprtnika lo\u010di po tem, da ni okra\u0161en,&#8221; so \u0161e povedale \u017eenske, ki so izdelke tik pred peko premazale \u0161e z jajcem in pol \u017eli\u010dke sladkorja, tako da so se v resnici prelestno zlato popekli.<\/p>\n<p>Medtem ko smo \u010dakale, da se je spekel res slasten poprtnik, pa je tekla beseda o razli\u010dnih re\u010deh, tudi o &#8220;prusgernu&#8221; oziroma kvasu po robarsko pa o 74 razli\u010dnih jaslicah, ki so jih te praznike imeli na Grade\u017eu &#8230; in tudi o razstavi poprtnikov doma\u010dih gospodinj, s katero posku\u0161ajo \u0161e \u017eivo tradicijo ohraniti. &#8220;Z delavnico in razstavo \u017eelimo ohraniti tradicijo peke poprtnikov, tako da ti zanimivi obredni kruhi ne bi bili le eksotika v knjigah, ampak \u017eivo znanje, ki naj se prena\u0161a s starej\u0161ih gospodinj na mlaj\u0161e. A ob tem, ko gospodinje naredijo poprtnik za doma\u010de, ga za kratek \u010das dajo tudi na ogled drugim, na razstavo, ki se prav zato kon\u010da v enem dnevu,&#8221; je razlo\u017eila Metka Stari\u010d, vodja zavoda Parnas, v okviru katerega deluje Interpretacijski center Rob. Tam so potem v \u010detrtek razstavili kar 12 poprtnikov osmih gospodinj in lepo \u0161tevilo pti\u010dkov &#8230; Tradicija torej, ki v Robu in okoli\u0161kih vaseh v resnici \u0161e \u017eivi!<\/p>\n<p>Simona Fajfar, besedilo in fotografije<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p><img src='\/images\/news\/poprt11-19.JPG' style='margin:5px' align='left'> <br \/>Oglejte si reporta\u017eo z delavnice izdelave poprtnikov (4.1.) in z razstave poprtnikov (6.1.), ki smo ju pripravili v Parnasovem interpretacijskem centru v Robu.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"site-sidebar-layout":"default","site-content-layout":"","ast-site-content-layout":"default","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"","footer-sml-layout":"","theme-transparent-header-meta":"","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-206","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/206","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=206"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/206\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12107,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/206\/revisions\/12107"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=206"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=206"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=206"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}