{"id":7004,"date":"2021-04-28T11:45:02","date_gmt":"2021-04-28T09:45:02","guid":{"rendered":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/?page_id=7004"},"modified":"2021-04-28T11:53:10","modified_gmt":"2021-04-28T09:53:10","slug":"blog-joze-staric","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/las-ppd\/blog-joze-staric\/","title":{"rendered":"Blog Jo\u017ee Stari\u010d"},"content":{"rendered":"\n<ol class=\"wp-block-list\"><li>etapa &#8211; Dobrepoljski krog<\/li><\/ol>\n\n\n\n<p>Za\u010dneva v Retjah in se odpraviva na Kamen vrh. Najlep\u0161a pot vodi \u010dez Seno\u017eeti, pod lovsko ko\u010do in pred Jan\u010djimi njivami levo proti Kamen vrhu. Zjutraj je hladno, ampak greva proti vzhodu, kjer bo zagotovo sijalo sonce. Na Kamen vrhu ponosno plapola zastava. Pre\u0161ine me, da bi morali drogove z zastavami postaviti na vsakem vrhu. Metka ho\u010de selfi. Pa dajva. Proti Podpe\u010di se spustiva po strmi poti, ki je blatna in razrita. Vseeno bi bilo, \u010de bi \u0161la mimo ko\u010de. Na vzporedni poti sre\u010dava nekoga, ki se vzpenja. Za\u010dudeno naju opazuje in mu ni ni\u010d jasno. Najbr\u017e je mislil, da bo prvi, midva greva pa \u017ee dol. V Podpe\u010di lastnik zemlji\u0161\u010da pred jamo pije kavo, Metka ga pozna in ga nagovori, da nama osvetli jamo. V Podpe\u0161ki jami so v za\u010detku 20. stoletja zgradili prvi jamski laboratorij. Vhod v laboratorij se \u0161e vedno vidi na desni strani. Na levi strani bu\u010danje vode napoveduje, da se nekaj dogaja. Vode je toliko, da te\u010de \u010dez jez in po koritu, ki ga je sama izdolbla, izgine med skale. Menda poto\u010dek, ki ponikne v Retjah, prite\u010de v Podpe\u0161ko jamo.<br>Po ogledu jame in klepetu z lastnikom &#8220;predjame&#8221;, v katerem z Metko ugotovita, da bo Logina popravila napravo, ki naj bi pred vhodom dajala informacije o Podpe\u0161ki jami, greva naprej najprej proti severu, potem pa na vzhod proti Podgori. Do Podgore pelje pot ob vzno\u017eju Male gore. Misli na nakup pirine moke na kmetiji Jakopi\u010d se tokrat odpovem. Bom drugi\u010d. <\/p>\n\n\n\n<p>V Podgori imajo za vasjo lepo obnovljen B\u010d, malo naprej pa \u0161e ribnik in ko\u010do za zabave. \u010ce ti ni do zabave, ne dobi\u0161 ni\u010d. Klop pri ribniku je zasedena, zato pomalicava na eni drugi. Po malici greva v Kompolje. Pot se toliko odmakne od Male gore, da lahko vidiva vrh Grmade. \u010ce \u017eeli\u0161 v Kompoljah mimo cerkve, je treba potem po glavni cesti do konca vasi, kjer se napotiva proti Kompoljski jami. Kmalu po odcepu z glavne ceste se za\u010dneva spra\u0161evati ali ne bi raje zavila proti Zagorici. Odlo\u010ditev, da greva do jame, sva ob\u017ealovala \u010dez 8 ur. V Kompoljsko jamo priteka voda iz Tentere pri \u017dlebi\u010du. Kot je pri jamah, po\u017eiralnikih in bruhalnikih v navadi, delujejo v obe smeri. Najprej voda iz njih zaliva dolino, potem pa po isti poti odte\u010de. Odpraviva se nazaj v Kompolje, v tisti del vasi, kjer prodajajo doma\u010de pridelke. Sre\u010dava znanca z Novega Pota, ki je pri\u0161el kupit jabolka. \u017dena bo spekla \u0161trudel. Ko sli\u0161i, kak\u0161na juna\u0161ka pohodnika sva, predlaga, da bi kak\u0161no pot prehodila tudi \u010dez Novi Pot. Seveda bova. <\/p>\n\n\n\n<p>Po travnikih odkorakava do zgornjega dela vasi. Med potjo eden od naju fotografira vsako malenkost, drugi pa vdano \u010daka. Prizorov, vrednih fotografije je res veliko, ampak vsega se ne da. Dokler se da, se izogibava glavne ceste, ampak ne gre v celoti. Tik pred koncem vasi se pot odcepi desno in spet korakava po travnikih proti Zagorici. \u0160e prej sva na\u0161la na hi\u0161i uradno oznako, do kje je leta 2010 segala voda. Metki bi bila do ust. Med potjo si vzameva \u010das za malico. Jeva manj, kot bi \u010dlovek pri\u010dakoval, ampak v resnici tudi nimava veliko s seboj. Tik pred \u010distilno napravo Metka odkrije prvo orhidejo. Medtem ko jo fotografira, jaz najdem \u0161e tri. Lep\u0161e. Upam, da je \u010distilna naprava varna pred visoko vodo. Na robu gozdi\u010dka v Bruhanji vasi, sredi ni\u010desar, imajo \u0161portni park. Fantje se ukvarjajo z zunanjim fitnesom, dve dekleti pa pijeta iz rde\u010dih plo\u010devink. Upam, da ni pivo. V Zagorici se ustaviva pri na\u0161em dobavitelju drv, dobiva sve\u017eo vodo in malo poklepetava. Lojz je v\u010dasih hotel gojiti \u010debele, pa mu ni uspelo. Tudi zdaj jih \u0161e nima. Sredi vasi je odcep za Malo vas. Malo nama je \u017ee \u017eal za ovinek do Kompoljske jame. V Mali vasi osorna gospa potrdi moje prepri\u010danje, da preve\u010d fotografiranja \u0161kodi &#8211; Metki prepove fotografirati hi\u0161o, ker je ni prej vpra\u0161ala. Sitnoba. Greva naprej v Zdensko vas. Lipov gaj je ujet v pastirja, lipe imajo tudi po 300 let. Psi so spu\u0161\u010deni in prepri\u010dani, da pohodniki ne bi smeli prosto hoditi po cesti. Zgodovina cerkve Svetega Antona je na plakatih natan\u010dno popisana. Nadaljujeva v vas Cesta. Tako se imenuje vas, kjer se je rodil amaterski arheolog, ki je izkopaval za pre\u017eivetje. Kar je na\u0161el, je prodal. \u0160e na enega rojaka so ponosni &#8211; ta je pa doma tiskal denar. Denar je delil tudi sosedom, zato ga imajo \u0161e sedaj radi. <\/p>\n\n\n\n<p>Predstruge se \u017ee vidijo, ampak do njih se pride samo po velikem ovinku. Najve\u010dja znamenitost vasi je \u017eelezni\u0161ka postaja, ki ima celo dvigalo. Uporabila sva ga za navzgor. Bife je zaprt, zato nama ne preostane drugega kot pot proti Retjam. Ovinek proti Kompoljski jami \u0161e bolj ob\u017ealujeva. Pot se vle\u010de, ampak gre. Na rokah in na obrazu \u010dutim delovanje son\u010dnih \u017earkov. Na kri\u017ei\u0161\u010du nad Podpe\u010djo po\u010dijeva na hlodih. Metka zasli\u0161i sumljive \u0161ume, zato jo hitro pobri\u0161eva. Morda so bili ilegalci. \u0160e dobra dva kilometra. Na zadnji klopi ob poti (edini?) pojeva \u0161e malo \u010dokolade in se odvle\u010deva domov. Spotoma se pred sosedo Milko pohvaliva, koliko sva prehodila in koliko \u0161e bova, obvestim jo, da me v nedeljo ne bo po jogurt, saj bova na poti.<br>Prehodila sva 34 km.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Opis Obhodne poti od Turjaka do Kolpe &#8211; po delih<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":3964,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"site-sidebar-layout":"default","site-content-layout":"","ast-site-content-layout":"default","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"","footer-sml-layout":"","theme-transparent-header-meta":"","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"footnotes":""},"class_list":["post-7004","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7004","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7004"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7004\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7008,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7004\/revisions\/7008"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3964"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/zavod-parnas.org\/w\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7004"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}