Warning: getimagesize(/home/zavodp26/public_html/w/images/news/svet3.jpg): failed to open stream: No such file or directory in /home/zavodp26/public_html/w/wp-content/plugins/wonderm00ns-simple-facebook-open-graph-tags/public/class-webdados-fb-open-graph-public.php on line 1072

PARNAS Zavod za kulturo in turizem, Velike Lašče info@zavod-parnas.org +386 41 833 456

Poglej, poglej, a vse to raste okrog nas?

Razstava Svet rastlin ob Rašici
Poglej, poglej, a vse to raste pri nas?

V petek, 28. septembra, je bila v čudoviti prenovljeni dvorani zavoda Prizma v Ponikvah odprta naravoslovna fotografska razstava Svet rastlin ob Rašici avtorja Franca Brezovarja. Organizatorji (TD Dobrepolje, Društvo Koma 750 in Parnas, zavod za kulturo in turizem iz Velikih Lašč) so poskrbeli, da je odprtje razstave preraslo v kulturni večer, poln plesa, glasbe in misli o pomenu ohranjanja naravne dediščine.


(od desne proti levi: Dušica Hočevar (TD Dobrepolje), Martina Šuštar (Društvo Koma 750), Metka Starič (Zavod Parnas), predstavnik Sveta stanovalcev Zavoda Prizma Ponikve, dr. Peter Skoberne, avtor Franc Brezovar z ženo Tanjo, župan Janez Pavlin in ga. Marička, predstavnica TD Dobrepolje)

Ponikalnica Rašica na poseben način povezuje Velikolaško pokrajino in Dobrepoljsko dolino. Kar 59 km2 njenega porečja v skupno strugo združuje vodo, ki v požiralnikih na Brdavsovem v Ponikvah veličastno izginja v podzemlje. Zaradi ustreznega gospodarjenja kmetov na mokrotnih travnikih ob Rašici s košnjo enkrat letno, ki preprečuje zaraščanje, so se logovi v veliki meri ohranili.

Počasi tekoče vode, obrežno rastje in poplavni logi dajejo življenjski prostor mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Mokrišče je izrednega pomena za ptice v času gnezdenja, selitve ter v prezimovalnem obdobju. Kar 14 vrst, ki so jih opazili na mokrišču, spada na rdeči seznam ogroženih vrst ptičev Slovenije, med njimi so najpomembnejši: kosec, po ogroženosti mu sledita repaljščica in zelena žolna, omeniti je potrebno še rečnega cvrčalca, grahasto penico, rjavega srakoperja in velikega strnada. Od kačjih pastirjev tu najdemo koščičnega škratca ter velikega in povirnega studenčarja, ki so zaščiteni s Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. V spomladanskem času, ko požiralniki v Ponikvah ne zmorejo sprejemati povečanih količin vode, se le-ta razlije po višje ležečih travnikih. Tako mokrišče ob Rašici deluje tudi kot naravni zadrževalnik in je eden redkih primerov še delujočega naravnega zadrževalnika v slovenskem prostoru.

Lahko bi rekli, da je prav Rašica tudi povezala tiste, ki gradimo svoje projekte na vrednotah kulturne in naravne dediščine svojega okolja. V okviru sodelovanja med TD Dobrepolje in zavodom Parnas je bil zasnovan izobraževalni program (ekskurzija), v kateri obiskovalci spoznajo naravno dediščino na Rašici in v Dobrepolju- od živega sveta na bregovih reke Rašice, do njenih veličastnih ponorov ter dediščine nekdanjih mlinov in žag. Prav drobne lepote opazijo tudi gostje novonastajajočega ekoturizma, ki ne marajo megalomanskih romanj v turistične centre, ampak raje zavijejo k manj poznanim, a zato nič manj zanimivim naravnim lepotam. Teh v Ponikvah in Dobrepolju nasploh vsekakor ne manjka. Prvi korak, najpomembnejši pri uvajanju ekoturiozma, pa je, da se domačini zavedo lepot narave, sredi katere živijo vsak dan. Tako kot Rašica presega občinske meje, se povezujejo tudi naši programi, kar je zlasti v turizmu še posebej pomembno. Plod tega sodelovanja je tudi pred kratkih odprta razstava Svet rastlin ob Rašici.


Avtor fotografij je Franc Brezovar, nastale pa so iz ljubezni do drobnih lepot, ki jih glede na to, da živi tik ob mokrišču, lahko opazuje v njihovem spreminjanju dan za dnem. Razstava je bila prvič na ogled ob svetovnem dnevu mokrišč v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji, V svojem nastopu je bil avtor jedrnat – v obdobju digitalne fotografije si vse več ljudi lahko privošči, da svoje vtise zabeleži, in povabil vse prisotne, da lepote narave tudi sami odkrivajo.

Po besedah dr. Petra Skoberneta, podsekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor, sicer pa enega boljših poznavalcev drobnih lepot in narave, so tovrstne razstave še kako pomembne: “Ne le da nam prinesejo košček lepote v suh in opremljen prostor, nagovorijo nas k temu, da se sami odpravimo v naravo in začnemo opazovati drobne posebnosti. Da na mokrišču ne vidimo več le ščavja in ločja, ampak se zavedamo, da prostor okrog nas živi in je poln drobnih lepot, ki nas lahko obogatijo. Človek lahko izstopi iz raznih organizacij, politične stranke, celo iz cerkve, ne more pa izstopiti iz narave,” je med drugim povedal Peter Skoberne.

V kulturnem programu je nastopila folklorna skupina Podružnične osnovne šole Ponikve pod vodstvom učiteljice Martine. Simpatični bosopeti plesalci in plesalke so odplesali venček ljudskih plesov.

Njihov moto “Panikve sa ena posebna vas” je v svojo pripoved o mokrišču hudomušno vpletal povezovalec Igor Ahačevčič. Novo opremljeno dvorano Zavoda Prizma, ki je v svoji zgodovini zamenjala kar nekaj svojih vlog – od prvotne železarne, preko kapele sester sv. Križa, do predelave v diskoteko in sedaj v večnamensko dvorano, so glasbeno “krstili” domači pevci in pevke Mladinskega pevskega zbora iz Ponikev pod vodstvom Janeza Gačnika

ter Vokalna skupina Mavrica.

Pokazalo se je, da je polkrožno zaobljen del dvorane z dvignjenim stropom kot spomin na nekdanjo kapelo, zelo primeren tudi za pevske nastope.

Razstavo je odprl dobrepoljski župan Janez Pavlin, ki je pozdravil medobčinsko sodelovanje med več nevladnimi organizacijami.

Organizatorji so se sodelujočim zahvalili z umetelno izdelanimi skledicami v obliki listov močvirnih rastlin (izdelali sta jih Dušica Hočevar in Marička), ter z zeliščnimi šopki Jožice Fabjan.

Naj se ob tej priliki v imenu organizatorjev še enkrat iskreno zahvalim vsem sodelujočim in obiskovalcem, še posebej pa direktorju zavoda Prizma Bojanu Stantetu, ki je projekt takoj podprl, in nam omogočil postavitev razstave v prenovljeni dvorani. Razstava bo na ogled do 15. decembra v času delovanja zavoda Prizma – od 9. do 15. ure – oziroma po dogovoru (041 833 456 – zavod Parnas).

Metka Starič, Zavod Parnas
Fotografije Milena Vintar