Warning: getimagesize(/home/zavodp26/public_html/w/images/news/MOP.JPG): failed to open stream: No such file or directory in /home/zavodp26/public_html/w/wp-content/plugins/wonderm00ns-simple-facebook-open-graph-tags/public/class-webdados-fb-open-graph-public.php on line 1044

Zavod PARNAS Gornje Retje 3 1315 Velike Lašče info@zavod-parnas.org +386 41 833 456

Ob svetovnem dnevu voda

Mokrišče – izziv za podeželje
okrogla miza pred svetovnim dnevom voda

Ponikve, 19.3. 2009 – Nevladna organizacija zavod Parnas iz Velikih Lašč je pred svetovnim dnevom voda v Ponikvah (občina Dobrepolje) organizirala okroglo mizo Mokrišče – izziv za podeželje. Namen okrogle mize je bil predstaviti različne poglede na mokrišča ob ponikalnici Rašici, ekološko pomembno območje Mišja dolina z Velikimi logi ter razvojne priložnosti, ki jih zavarovano območje prinaša. Dogodek je potekal v okviru istoimenskega projekta, ki sta ga v letošnjem letu podprla Ministrstvo za okolje in prostor ter Urad vlade za komuniciranje.

Gostje okrogle mize od leve proti desni:
Marko Žužek, TŠD Rašica
Karin Gabrovšek, Zavod za varstvo narave OE Ljubljana
dr. Gordana Beltram, koordinatorica Ramsarske konvencije na Ministrstvu za okolje in prostor
Dušica Hočevar, TIC Dobrepolje
Leon Kebe, Notranjska sekcija DOPPS


Gostje okrogle mize so na podlagi bogatih izkušenj pod taktirko Jožeta Stariča iz zavoda Parnas spregovorili o možnostih, priložnostih in nevarnostih, ki jih prinaša uvajanje ponudbe izobraževalnih programov in ekoturizma, spregovorili o stališčih in možnostih za kmetovalce, o pomenu pravilnega gospodarjenja z mokriščem, vlogi lastnikov zemljišč in možnostih razvoja v okviru spodbud s programa Leader.

Ob prihodu v zavod Prizma sta obiskovalce pričakali dve stojnici, ki so ju pripravili učenci obeh šol, ki ju povezuje Rašica – člani Turističnega podmladka OŠ Primoža Trubarja iz Velikih Lašč, ki so predstavili letošnjo nalogo Komarčkov špas in poskrbeli za Komarčkov ples (mentorici Renata Lesar Hržič in Majda Griz) in četrtošolci PŠ Ponikve v okviru dobrepoljske EKO šole, ki so raziskovali ob ponorih Rašice (mentor Sašo Vlah). Na stenah si je bilo moč ogledati fotografsko razstavo Milene Vintar Biseri vode, ki ves mesec gostuje v zavodu Prizma.

V nagovoru je Metka Starič iz zavoda Parnas poudarila, da je projekt Mokrišče-izziv za podeželje pripravljen z namenom ponuditi možnost za komunikacijo, sodelovanje in partnerstvo. Pojasnila je, da namerava zavod Parnas s predvidenimi akcijami razširiti ponudbo izobraževalnih, rekreacijskih in ekoturističnih programov v sodelovanju z ostalimi ponudniki ob mokriščih.

Da bi vsi govorili v isti terminologiji, je dr. Gordana Beltram, koordinatorica Ramsarske konvencije na Ministrstvu za okolje in prostor, v uvodu predstavila, kaj mokrišča sploh so, njihov pomen in ogroženost tako v slovenskem kot v svetovnem merilu. Mokrišča v najširšem pomenu – kot vsa območja, kjer je voda v kakršnikoli obliki – nakazuje pomen povezanosti vplivov na okolje, neustrezno ravnanje z območji pa ne uniči le življenjskega prostora ogroženim vrstam, ampak vpliva tudi na podtalnico, pitno vodo, pogoje za človeško bivanje.

Karin Gabrovšek z Zavoda za varstvo narave – OE Ljubljana je podrobneje predstavila ekološko pomembno območje Mišja dolina z Velikimi logi z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, okrog katerega se je vrtel pogovor, v bližini Ponikev pa je tudi jama Skednevnica, ki je območje Natura 2000.

Leon Kebe je poudaril, da narave ne ohranjamo zaradi nje same, ampak zaradi sebe, Karin Gabrovšek z Zavoda za varstvo narave pa je razložila, da s tem, ko ohranjamo življenjski prostor izumirajoče živalske vrste, dokazujemo, da okolje okrog nas še vedno funkcionira. Gostje so bili enotni, da varovanje narave ni le naložba za prihodnost, ampak že za sedanjost, saj marsikje v Evropi poskušajo vzpostaviti stanje, kakršno je bilo, preden so porušili naravno ravnovesje, in zato namenjajo velike količine denarja. Mi pa še imamo možnost, da okolje ohranimo.


Številni promocijski materiali, sodelovanje pri podobnih pobudah in sodelovanje s terenom je vsakdanja praksa Zavoda za varstvo narave, je pojasnila Karin Gabrovšek.


Marko Žužek, predsednik TŠD Rašca, je povedal, da se krajani Rašice srečujejo s strokovnimi službami po dveh plateh – preko Zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj je Rašica spomeniško zaščitena vas in preko Zavoda za varstvo narave, saj živijo na robu ekološko pomembnega območja Mišja dolina z Velikimi logi. Poudaril je, da so krajani večkrat razočarani zaradi preslabe komunikacije s temi službami, saj v glavnem občutijo le omejitve, prednosti pa ne. Opozoril je, da je v zgodovini marsikatera prej obdelana kmetijska površina zaradi neustreznega reguliranja vodotokov postala močvirje, neuporabna za košnjo in se pričela zaraščati. Karin Gabrovšek je pojasnila, da občutljivi biotopi, kot je tudi mokrišče, zahtevajo posebne načine ureditve – da konkretno ne moremo zgraditi opazovalnice za ptice, za prihod do nje pa zgraditi široko asfaltno ceste z ogromnim parkiriščem, saj tam potem ptic verjetno ne bo. Marko Žužek je razložil, da so njihovi načrti so seveda prilagojeni, saj v okviru načrtov priprave športnega parka ob Rašici upoštevajo tudi občutljivost okolja, v katerega ga postavljajo – načrtujejo v teh okvirih sprehajalne poti, botanične kotičke s prikazom zanimivih rastlinskih vrst, pa tudi športne površine, urejeno z naravnimi materiali, ki sodijo v ta prostor.


Kritično so na situacijo pogledali tudi ribiči. Mirko Merhar iz Ribiške družine Ribnica je pripomnil, da se ob urejanju vodotokov ne upošteva dovolj pogojev, ki jih za normalno življenje potrebujejo ribe, ribiči poskušajo do določene mere prevzeti vlogo urejevalcev brežin in jezov, kot so to včasih počeli mlinarji in žagarji, in s tem omogočiti ustrezne pogoje za življenje rib; Franc Korošec pa je dopolnil, da je Rašica zelo onesnažena reka, kar posredno vpliva tudi na število rib v njej, vendar pa nihče ničesar ne ukrene v tej smeri.


Dušica Hočevar je predstavila, da so že vzpostavili izobraževalni program na mokrišču, v katerega so vključili tudi požiralnike Rašice v Ponikvah. Po prvih izvedbah se kaže, da je potrebno poskrbeti za varnost obiskovalcev na terenu (ureditev v okolju), ter celostno pristopiti k reševanju situacije z lastniki zemljišč. Poleg mokrišč ob Rašici imajo še več drugih vodnih virov, npr. lužo, ki jo ravno tako nameravajo začeti vključevati v ponudbo.


Tone Steklasa iz TIC Dobrepolje je pripomnil, da nameravajo pripravljati naravoslovne tabore, s čemer imajo že kar nekaj izkušenj, da pa tudi tu izstopa problem pomanjkanja prenočišč, kar onemogoča izvedbo večdnevnih programov.

Moderator okrogle mize se je pošalil, da je bil največji promotor mokrišče v lanskem letu Primož Trubar, saj je Trubarjevo domačijo in tako mokrišča ob njej obiskalo kar 22.000 obiskovalcev. Zavod Parnas že tradicionalno organizira vodene sprehode po mokrišču za manjše skupine, z opazovanjem ptic, netopirjev, orhidejevk. Barbara Pečnik iz Javnega zavoda Trubarjevi kraji je pojasnila, da v povezavi z novimi dognanji o tem, kje je bil Trubar v resnici rojen, že pripravljajo pot, ki bo povezovala oba mlina in vključevala tudi naravoslovne točke na mokrišču ob Rašici. Po tem območju je delno že speljana tudi Učna gozdna pot-Turjak-Rašica, a je zaradi razmočenih travnikov večji del leta neprehodna, kar zahteva celovitejše rešitve, je pojasnil moderator Jože Starič.


Gordana Beltram je pohvalila, da pri iskanju dobre prakse in pozitivnih rešitev mirno ostanemo znotraj meja Slovenije in še posebej izpostavila številne pestre dejavnosti v in ob Škocjanskih jamah.

Leon Kebe je povedal, da imamo v Sloveniji dosti lepših in kvalitetnejših lokacij, kot naši sosedje preko meja Slovenije, pa so oni pri promociji in ponudbi tega dosti bolj spretni od nas. Dodal je, da pri vzpostavljanju ponudbe ekoturizma ne smemo ostati na premajhnih območjih , da je nujno pogledati tudi čez mejo, v ostale občine in druge konce Slovenije in turistom svetovati, katere zanimive kraje naj še obiskujejo po Sloveniji.


Ob tematiki kmetovanja na mokriščih je Leon Kebe izpostavil, da je do nastajajočega krajinskega parka Radensko polje opredelilo kar 94 % kmetov, niso še vsi aktivni, vendar pa je podatek presenetljiv. Iz svojih bogatih izkušenj z vzpostavljanjem Notranjskega regijskega parka pa je pripomnil, da je najbolj problematična nezainteresiranost oz. neodzivnost kmetov. Problemi nastajajo, ker se ne udeležujejo podobnih predstavitvenih akcij, ampak vsebine premlevajo sami, po gostilnah, kjer pa so njihovi zaključki ponavadi precej drugačni od dejanskega stanja.


Kadar komunikacija steče, se vedno da najti skupno pot, je pojasnila tudi Karin Gabrovšek. Milan Kaplan, kmet iz Velikih Lašč je pojasnil, da ti že sama zdrava kmečka pamet da vedeti, kdaj je potrebno kositi na mokrišču – takrat, ko je tam suho, kar pa pomeni, da je tudi čas gnezdenja ptic, npr. kosca v tistem času že mimo.

Irena Dednikar, lastnica zemljišč na mokrišču iz Stop je kritično pripomnila, da so strokovne službe premalo seznanjene s situacijo na terenu, kot npr. z nepoznavanjem nekdanje struge vodotoka v Stopah s strani hidrologov, ko se lotevajo regulacij, Poudarila je, da so kategorije zemljišč na mokrišču precenjene, vezane na neko stanje, ki je danes popolnoma drugačno (s tem je povezana tudi višina katastrskega dohodka), kar gotovo povečuje nezadovoljstvo pri lastnikih zemljišč.


Gordana Beltram je opozorila, da pri problemih večina ljudi krivca vidi na strani države, vendar pa je glavni problem v tem, da se ne držimo zakonodaje, ki je sicer vzpostavljena. Poudarila je, da imajo lokalne skupnosti velike pristojnosti in možnosti, da izboljšajo stanje in v prostorskih načrtih ustrezno umestijo tudi namere lastnikov zemljišč na mokriščih.

Lili Mahne iz Cerknice je opozorila, da pobude Leader programov omogočajo aktiviranje posameznikov tudi na območjih mokrišč, vendar pa ljudi postavijo pred nalogo, da se lotijo konkretnih akcij. S tem pa morajo seveda prevzeti tudi večjo odgovornost za svoje ravnanje.


Moderator Jože Starič se je na koncu zahvalil vsem gostom in sodelujočim, Ministrstvu za okolje in prostor in Uradu za komuniciranje, ki sofinancirata projekt, Zavodu Prizma iz Ponikev, ki je omogočil uporabo dvorane in medijem, ki so že in bodo še podpirali omenjene aktivnosti. Polde Sever pa je šaljivo zaključil, da mokrišča potrebujemo, saj so na njih štorklje, štorklje pa prinesejo otroke, kar je za Slovence zelo pomembno, če želimo preživeti.

Povezave:

Več o nadaljnih akcijah projekta >>
Vabilo >>
Fotografska razstava Milene Vintar Biseri vode >>

Zapisala Metka Starič
Foto Niko Samsa


Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije. Projekt Mokrišče – izziv za podeželje je prejel finančno podporo programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank. Program obveščanja izvaja Urad vlade za komuniciranje.

www.evropa.gov.si