PARNAS Zavod za kulturo in turizem, Velike Lašče info@zavod-parnas.org +386 41 833 456

Mišja dolina

MIŠJA DOLINA je edinstveno območje ohranjene naravne in kulturne dediščine.

  • Kot območje Natura 2000 je varovano od aprila 2013.
  • velikost Natura 2000 območja Mišja dolina: 6 km2 (637,25 ha)
  • Najdragocenejši varovani deli:
    (po Direktivi o habitatih, 3 habitatni tipi – 6410, 7210, 7230)
    – mokri travniki s travo modro stožko,
    – nizka barja
  • V Mišji dolini je prisotnih tudi 8 zavarovanih vrst  Natura 2000 (1193, 1098, 1903, 1093, 1065, 6169)
  • Povezava na projekt MALA BARJA – MARJA 
  • kulturna krajina reke Rašice in Mišje doline (Register nepremične kulturne dediščine – evidenčna št.  18465)
    Kulturna krajina obsega uravnano dno Robarice, Črnega potoka in Rašice z mozaično parcelno strukturo njivskega sveta ter vasi in kulturne terase ob vznožju pobočij. Kulturna krajina obsega dno doline Robarice od Roba na zahodu in Rašice do Rašice na vzhodu ter Mišjo dolino na jugu.
  • ekološko pomembno območje  Mišja dolina z Velikimi logi (ident. številka 36500)

Ponudba Mišje doline:

Botanični sprehodi z vodnikom (maj, junij, julij)

– po predhodnem dogovoru za individualne obiskovalce, družine in manjše skupine (do 10). Obvezna oprema: škornji

 

Kulinarični sprehodi (vse leto)

  • po predhodnem dogovoru za skupine 15-30 oseb
  • Primeri izvedenih kulinaričnih sprehodov na podlagi razpisov (projekt Uživam tradicijo):
    – Ob dnevu očarljivih rastlin
    – Čigav je Krpan

Tradicionalno kolesarjenje: 

v organizaciji TVD Partizan – kolesarska sekcija:
3. nedelja v juniju:  kolesarski kronometer po Mišji dolini Knej-Karlovica
3. nedelja v septembru:  kolesarski vzpon na Sveti Primož

Več info: Jože Starič (joze@staric.net, 031 361 564)

Vodene kolesarske ture

Več info: Jože Starič (joze@staric.net, 031 361 564)

Kohezijski projekt Mala barja – Marja

Na območju Mišje doline od 1.11.2017 do 30.10. 2021 poteka kohezijski projekt Mala barja – Marja (Izboljšanje stanja bazičnih nizkih barij in prehodnih barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem),  ki ga vodi Zavod RS za varstvo narave, kot projektni partner pa v njem nastopa tudi Zavod Parnas. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Več na:  Trenutne projektne akcije Zavoda Parnas

Dosedanji pomembnejši projekti Zavoda PARNAS v Mišji dolini:

  • Rdeči seznam Mišje doline (Zavod Parnas, 2010, sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor ter Urad za komuniciranje)

  • Mokrišče – izziv za podeželje (Zavod Parnas, 2009, sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor ter Urad za komuniciranje)

Delovanje Interpretacijskega centra v Robu (feb 2010 – feb 2016)

Video: Ob pripravah na projekt MALA BARJA-MARJA (2016-17)

Še par dodatnih zanimivo o Mišji dolini:

Mišja dolina je:

  • ledinsko ime doline med  Knejem in Karlovico, ki leži v osrčju občine Velike Lašče, slabih 30 km južno od Ljubljane.
  • menda svoje ime dobila po miših, saj je ob Rašici in njenih pritokih v preteklosti delovalo 18 mlinov. Po drugi verziji se bilo prvotno ime Menišja dolina, stiški menihi so namreč v 12. stoletju krčili gozdove okrog Velikih Lašč in pomembno oblikovali velikolaško deželo. Sčasoma naj bi se ime obrusilo v Mišja dolina.
  • dolina Mirodolskega, o kateri v svojih delih piše Josip Stritar, doma iz Podsmreke nad Mišjo dolino.
  • okrog 4 km2 velika mokrotna dolina, po kateri teče potok Veliki graben, ki se v Kneju združi z Robarico (izg. Robarko) in  kot ponikalnica Rašica teče naprej proti Rašici in Ponikvam, kjer izgine v kraško podzemlje. Mokrotni travniki ob ponikalnici Rašici in njenih pritokih delujejo kot naravni zadrževalni vode. Voda ob večjih deževjih prestopi meje struge in se razlije po bližnjih travnikih. S tem se razbremenijo požiralniki v Ponikvah (občina Dobrepolje), kjer ponikalnica Rašica izginja v kraško podzemlje.
  • življenjski prostor številnih zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Med rastlinami so gotovo najbolj opazne pisane divje orhideje – kukavičevke, tu najdemo kar štiri vrste mesojedih rastlin (alpsko mastnico, dolgolistno in okroglolistno rosiko in malo mešinko).  Tu je življenjski prostor treh vrst kačjih pastirjev z rdečega seznama (koščični škratec, veliki studenčar, povirni studenčar), 12 vrst netopirjev, 45 vrst ptic, od tega je 14 vrst na rdečem seznamu najbolj ogroženih vrst.