PARNAS Zavod za kulturo in turizem, Velike Lašče info@zavod-parnas.org +386 41 833 456 Večina ilustracij: Marija Prelog©

Film Priprava poprtnikov – zdaj javno dostopen!

V sodelovanju s Koordinatorjem nesnovne dediščine Slovenije in Ministrstvom za kulturo smo v Parnasu po dogovoru pripravili skrajšano verzijo filma Poprtnik v velikolaških krajih in Dobrepolju (Zavod Parnas, 2013).
Dobil je nov naslov: Priprava poprtnikov, enako kot je poimenovana enota vpisa v Register žive kulturne dediščine Slovenije.
Pri krajšanju smo iz osnovne verzije filma ohranili pripovedi in prikaz dela treh gospodinj – Milke Debeljak iz Gornjih Retij, Nade Lunder iz Predstrug in Majde Tekavec iz Roba, v uvodni špici pa tudi delo Milke Padar iz Male vasi.

Film Priprava poprtnikov je dolg 10 minut (video enote pri vpisih so lahko dolge 5-10 minut) in javno dostopen na spletni strani Koordinatorja pod enoto Priprava poprtnikov

oz. na direktni povezavi na film.

O tem je objavljena tudi novička …

S tem je vpis priprave poprtnikov v Register žive kulturne dediščine dobil še svojo video enoto, pri kateri smo avtorji in producent (Zavod Parnas) prenesli vse materialne pravice za novi film Priprava poprtnikov (2014) na Koordinatorja in Ministrstvo za kulturo, ohranili pa moralne avtorske pravice.

To pomeni, da smo še vedno moralni avtorji filma in tudi zapisani v odjavni špici:
Zahvala skupini gospodinj iz velikolaških krajev in Dobrepolja.
Raziskava: Klara Debeljak
Scenarij: Rok Borštnik, Klara Debeljak
Režija, kamera in montaža: Rok Borštnik
Produkcija: PARNAS Zavod za kulturo in turizem Velike Lašče

Film je opremljen tudi z angleškimi podnapisi in je tako razumljiv tudi neslovensko govorečim gledalcem.

Za vse nasvete in sodelovanje pri pripravi novega filma se zahvaljujemo ge. Nadji Valentinčič Furlan, muzejski svetovalki iz Kustodiata za etnografski film v SEM-u, ki v enem od intervjujev pravi takole:
“Filme za nacionalni in Unescov register spremlja posebna zahteva po odpovedi materialnim avtorskim pravicam oz. njihovem prenosu na upravljavca Registra (medtem ko moralne pravice po zakonu ostanejo avtorjem). Niti muzej, niti Ministrstvo za kulturo namreč ne razpolagata s posebnimi sredstvi za produkcijo teh filmov, zato se z zunanjimi avtorji večinoma dogovarjamo za uporabo obstoječega gradiva ali odlomkov iz filmov. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da Unescovih pogojev ne sprejme vsak avtor oz. producent; muzeji in inštituti bolj verjetno kot neodvisni producenti.”

“Unesco izrecno zahteva, da filmi dokumentirajo sedanje stanje izbranega primera nesnovne kulturne dediščine, saj s tem dokazujejo njeno živost in ohranjanje dediščine še naprej.”

“Morda je na tem mestu treba še pojasnilo, da so filmi priporočen del nominacije na Unescove sezname in registre, ne pa več obvezen, kot je veljalo do leta 2013, pa tudi, da je pred nominacijo na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva potreben vpis v nacionalni register (v Sloveniji poleg tega še razglas za živo mojstrovino). Različne države imajo različne prakse: nekateri nacionalni registri že vključujejo tudi filme, drugi pa ne. V Sloveniji smo se odločili, da so filmi pomemben del dokumentacije posamezne enote ŽKD, …”

Celoten intervju je dostopen na spletni strani RTV SLO