Delavnica izdelave poprtnikov
Rob, 4.1.2011
Na delavnici v Parnasovem centru se je zbralo kar nekaj gospodinj.
Delavnico je vodila Zofi Grčar, ostale gospodinje pa so dodajale svoje izkušnje in odkrivale skrivnosti dobre peke.
Skupni poprtnik smo okrasile s krono, ptički in ostalimi okraski.
Za oči pri ptičkih so prav prišli klinčki.
Vzhajan in okrašen poprtnik smo spekle v pečici, ki je zelo uporaben kos opreme v interpretacijskem centru.
Medtem ko se je poprtnik pekel, smo oblikovale različne okraske iz kvašenega testa, s katerimi lahko okrasimo poprtnik.
Učile smo druga drugo …
Takole je zgledal naš skupen pečen poprtnik, …
… ki smo ga na koncu razrezale in ga pokusile – ptičke in ostale okraske pa prihranile za razstavo.
Pridobljeno znanje smo lahko preizkusili v praksi in čez dva dni, na praznik sv. treh kraljev (6.1.) prinesli pečene poprtnike na ogled.
Vsak poprtnik je bil malo drugačen.
“Nič ni narobe, če poprtnik malo poči, rečemo tudi, da se zasmeje. Samo pogledati moraš, na kateri strani je počil, saj bo s tiste strani prišel ženin k hiši,” je razložila Zofi.
Del razstave so predstavljali tudi glinasti modeli za peko potic, poprtnikov in velikonočnih kolačev, delo lončarke Katarine Duščak z bližnjega Malega Ločnika.
Četrtkova čajanka je bila tokrat seveda obarvana s pogovori o poprtnikih, prebrali smo tudi zapis družine Krašovec, kako se je poprtnik pekel v Gornjih Kališčih …
pa tudi pokusiti jih je bilo treba.
Polde Sever iz Malih Lipljen pa je z nami podelil bogato znanje svojih dolgoletnih raziskovanj o dediščini domačih krajev – med drugim tudi o poprtnikih, ki jih – tako okrašene – srečujemo od Velikih Lašč, Dobrepolja, v Suhi krajini in severnem delu Dolenjske.
Med obiskovalci so bili tudi šolarji, enega od njih smo celo postavili ob podboj pri vratih in zarisali, koliko bo zrasel do naslednjega leta.
Za dežurstvo sta poskrbeli dve Parnasovi prostovoljki – Majda Peterlin in Vera Gorjup, ki sta obiskovalcem nazorno predstavili to prelepo – še živo dediščino.
Takole pa so zgledali razstavljeni poprtniki, ki so jih za ogled pripravile naslednje gospodinje: 
Veronika Garbas z Velikega Osolnika
Ana Andolšek z Gradeža (Društvo za ohranjanje dediščine)
gospodinja z Gradeža
Družina Krašovec (Bor, Zala, Mateja in Andrej) iz Marinčkov
Zofi Grčar iz Dednika
Majda Peterlin iz Kurje vasi
Izdelki udeleženk s torkove delavnice.
Vera Gorenc z Gradišča
Mini Strle iz Strletja je spekla ptička.
Majda Tekavec iz Roba
Foto: Metka Starič
Sledi članek POPRTNIK JE ŠE ŽIVA TRADICIJA Simone Fajfar, objavljen v Nedelu, 9.1.2011
Božični kruh
Poprtnik je še živa tradicija
Peka poprtnika oziroma božičnega kruha, ki so ga gospodinje pekle za “vse tri božiče” – to je za božič, novo leto in Svete tri kralje – je v okolici Velikih Lašč še vedno živa tradicija. To se je pokazalo tudi v torek v Interpretacijskem centru Rob, kjer so ženske iz Roba in okolice pripravljale poprtnik in – tako kot se za mojstrice spodobi – bolj kot o osnovnih sestavinah in postopkih razpravljale o tistih malih podrobnostih, ki ta posebni kruh naredijo ne samo odličen, ampak tudi lep.
Pri nas poprtnik še vedno pečemo in ga skupaj s čajem jemo za Svete tri kralje zvečer,” je med njegovim pripravljanjem povedala Majda Tekavec, ki se je s sogovornicami strinjala, da kruha, ki je dobil ime po prtu, s katerim je pokrit, ne razrežejo, dokler ne naredijo križa nad njim, ponekod pa tudi molijo. Prav tako ta posebni kruh, ki v resnici bolj spominja na potico, razdelijo tudi živalim na domačijah in vsem ljudem, ki pridejo v hišo, saj ga mora pojesti čim več ljudi. Nekoč pa je tudi veljalo, da bo tisti, ki je pojedel devet poprtnikov, močan in zdrav oziroma se bo tako izognil nadlogam, po drugi različici pa se je fant, ki je pojedel devet poprtnikov, tisto leto poročil. Seveda z dekletom, ki je peklo najboljši poprtnik.
Na območju Velikih Lašč, kjer se je ohranila peka poprtnikov, gospodinje božični kruh pečejo za Svete tri kralje, 6. januarja. Po receptu mojstrice Zofi s turistične kmetije Grčar, ki je v torek kot prostovoljka vodila delavnico v Robu, je bilo testo pripravljeno iz kilograma moke, tri četrt litra mleka, 10 dag masla, ene kocke kvasa, šestih rumenjakov, treh oziroma štirih žlic sladkorja, ene zravnane žlice soli, malo ruma, enega vanilijevega sladkorja in naribane limonine lupinice. “Pozimi se je dalo malo manj jajc, poleti pa več,” so bile praktične starejše udeleženke, ki so se strinjale tudi s pripombami mlajših, da namesto ruma lahko uporabiš tudi žganje …
Zamesile so dokaj mehko testo, ki je potem vzhajalo. Šele potem so nanj položile okraske, ki so značilni za te kraje: svaljek, narezan v “krono”, kite, kroglice in seveda ptičke. Za vsakega otroka v družini po enega ptička … ali pa več.
“Včasih so botri krščencem ob božiču prinesli ptička, za veliko noč pa pletenico oziroma kolač s pirhom,” je razložila Majda Peterlin, ki se je potem posvetila izmenjavi podrobnosti o tem, kako narediti ptice. Osnova je preprosta – iz daljšega svaljka naredimo vozel, tako da dobimo glavico, telo in rep -, malo oblikujemo rep in glavo, dodamo rozine ali nekaj podobnega za oči in ptiček je gotov.
Toda to je ptiček za začetnike, saj je Zofi potem pokazala, kako s škarjami naredimo perje, Julka Cimperman, ki ji človek ne bi nikoli prisodil, da bo kmalu praznovala 90 let, pa je vskočila le zato, da je pokazala, kako ptici narediti odprt kljun, da poje. “V Dobrepolju pa naredijo ptičke, ki molijo,” je pokazala Majda Tekavec, ki je na ptici s škarjami zarezala krila, ju spodvila naprej in zavila.
Praktične in zanimive ženske so mimogrede pokazale še izdelavo kite iz štirih trakov in izdelovanje posebne pletenice s štorkljo, ki so jo nekoč – v teh krajih pa tudi še zdaj – pekli za porodnice. “Tudi za veliko noč pečemo poseben kruh, a se od poprtnika loči po tem, da ni okrašen,” so še povedale ženske, ki so izdelke tik pred peko premazale še z jajcem in pol žličke sladkorja, tako da so se v resnici prelestno zlato popekli.
Medtem ko smo čakale, da se je spekel res slasten poprtnik, pa je tekla beseda o različnih rečeh, tudi o “prusgernu” oziroma kvasu po robarsko pa o 74 različnih jaslicah, ki so jih te praznike imeli na Gradežu … in tudi o razstavi poprtnikov domačih gospodinj, s katero poskušajo še živo tradicijo ohraniti. “Z delavnico in razstavo želimo ohraniti tradicijo peke poprtnikov, tako da ti zanimivi obredni kruhi ne bi bili le eksotika v knjigah, ampak živo znanje, ki naj se prenaša s starejših gospodinj na mlajše. A ob tem, ko gospodinje naredijo poprtnik za domače, ga za kratek čas dajo tudi na ogled drugim, na razstavo, ki se prav zato konča v enem dnevu,” je razložila Metka Starič, vodja zavoda Parnas, v okviru katerega deluje Interpretacijski center Rob. Tam so potem v četrtek razstavili kar 12 poprtnikov osmih gospodinj in lepo število ptičkov … Tradicija torej, ki v Robu in okoliških vaseh v resnici še živi!
Simona Fajfar, besedilo in fotografije