Warning: getimagesize(/home/zavodp26/public_html/w/images/news/trst_pahor_samsa.jpg): failed to open stream: No such file or directory in /home/zavodp26/public_html/w/wp-content/plugins/wonderm00ns-simple-facebook-open-graph-tags/public/class-webdados-fb-open-graph-public.php on line 903

Vsem Slovencem v Trstu


Razstava Vsem Slovencem je gostovala v NARODNEM DOMU v Trstu , Ul. Filzi 14, od 13. do 22. oktobra 2008. To je druga od treh postaj gostovanj pri Slovencih v Italiji – pod naslovom Primož Trubar (1508-1586), veliki neznani Evropejec. TA poteka v soorganizaciji številnih organizacij:
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Svet slovenskih organizacij
Narodna in študijska knjižnica Trst
Generalni konzulat RS v Trstu
Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče
Javni zavod Trubarjevi kraji

s sodelovanjem:
Zveze slovenslkih kulturnih društve
Slovenske prosvete
Zveze slovenske katoliške prosvete
Glasbene Matice
Kulturnega doma Gorica
Kulturnega društva Ivan Trinko
ter Občine Čedad.
Pokroviteljstvo: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu


V prenovljeno dvorano v pritličju smpo namestili panoje, kip in vitrine, …


… soorganizatorji pa so dodali še tri vitrine s faksimiliranimi izdajami Trubarjevih del iz Narodne študijske knjižnice iz Trsta.


Za glasbo iz tega časa je poskrbela italijanska skupina Terg Antiqua.


Program je povezoval g. Marsič.


Zbrane sta nagovorila Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij, …


… in Matjaž Gruden kot predstavnik Občine Velike Lašče in direktor Javnega zavoda Trubarjevi kraji.


O Trubarju in celotnem projektu gostovanja razstave je spregovoril Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu.


Razstavo in njena dosedanja potovanja je predstavila soavtorica Barbara Pečnik.


Metka Starič, direktorica zavoda Parnas, se je Milanu Pahorju zahvalila za vso pomoč pri organizaciji vseh treh gostovanj po Italiji in mu izročila kipec Trubarja, delo Aleksandra Arharja.


Obiskovalci, med katerimi je bila vrsta znanih imen tudi iz političnega življenja v Trstu, so si ob koncu prireditve lahko ogledali še film Trubarjevi kraji.


Kot pika na i pa je bila naše večerno potepanje in spoznavanje Trsta ob razulagi zavednega Slovenca Sama Pahorja (levo)- na sliki skupaj z Nikom Samso, soavtorjem razstave.

V času gostovanja razstave v Trstu si jo je ogledalo veliko število šolarjev in odraslih, tako da smo prepričani, da je razstava svoj namen dosegla.

Fotografije: Jože Starič

Milan Pahor
VELIKI NEZNANI EVROPEJEC V TRSTU

Nagovor ob postavitvi razstave o Primožu Trubarju v Narodnem domu v Trstu,
v ponedeljek, 13. oktobra 2008, ob 18.uri.

V teh in naslednjih tednih je med Slovenci v deželi FJK razstava o Primožu Trubarju ob 500-
letnici rojstva (1508-1586). Krožna pot se je začela 25. septembra 2008 v Čedadu, se nadaljuje v
Trstu med 13. in 22. oktobrom, nakar bo razstava na ogled od 24. oktobra dalje v Kulturnem domu v Gorici.
Razstava prihaja iz Slovenije, saj sta jo pripravili dve organizaciji: Parnas, zavod za kulturo in turizem ter Javni zavod Trubarjevi kraji. V vsakem mestu se okrog razstave zvrstijo kulturni dogodki. V Trstu smo dodali še ena razstavo: in sicer faksimilirane izdaje Trubarjevih del iz fonda Narodne in študijske knjižnice.
Omenjena ustanova je nadalje ena izmed nosilk celotne pobude. Ostali prireditelji so še: Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), Svet slovenskih organizacij (SSO), Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Pokrovitelj razstave je Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ostali soprireditelji so še: Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete, Glasbena matica, Kulturni dom Gorica, Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada.

V vseh teh mesecih je veliko število strokovnjakov in kulturnikov pisalo o Trubarju. O njem se je na veliko govorilo. In prav je tako.
Ob tržaški postavitvi v Narodnem domu v Trstu) se mi zdi umestno spregovoriti o Trubarju v Trstu. Za začetnika slovenske književnosti, za reformatorja in pisca PrimožaTrubarja je bilo bivanje v Trstu primarnega pomena.
Prav v Trstu je Trubar pridobil del potrebnega znanja in izobrazbe.
Zato se lahko začne pripoved v Trstu s Trubarjevim bivanjem pri škofu Petru Bonomu.
Peter (Pietro) Bonomo (1458-1546) je pripadal znani tržaški plemiški družini. V svojem dolgem življenju je bil državnik, diplomat, humanist, škof. Rodil se je istega leta kot cesar Maksimilijan I., pri katerem je služboval kot pomemben svetovalec. Erazem Rotterdamski je bil deset, Martin Luther pa štiriindvajset let mlajši od tržaškega škofa. A Bonomo je pripadal drugi generaciji in je živel v drugem okolju. Njegovi humanistični spisi, ki se ukvarjajo s politično, slavilno in ljubezensko tematiko z literarnega vidika, še vedno nosijo pečat italijanskega Quattrocenta.
Njegova pobožnost je bolj mlačna in zadržana.
Bonomo je postal škof leta 1502, komaj dvanajst let potem, ko je postal duhovnik. Bonomo je namreč večji del življenja služboval kot politik in diplomat. Najprej je bil tajnik na dvoru cesarja Friderika III. Poročen je bil z avstrijsko plemkinjo Margareto von Rosenberg, ki pa je leta 1488 umrla. Ko je leta 1519 umrl cesar Maksimilijan I. je bil Bonomo prvi dvorni svetovalec. Pod nadvojvodo Ferdinandom je bil velii kancler ter leta 1523 upravnik dunajske škofije.
Oktobra 1523 je pustil službo na Dunaju in se vrnil v rodno mesto.

Primož Trubar je v Trstu v raznih obdobjih preživel več let. Prvič je prišel v Trst, ko mu je bilo šestnajst let, torej leta 1524. Do tedaj je Primož študiral na Reki in v Salzburgu.
Trubar se je naučil latinščine, takrat še vedno pomembnega jezika, italijansščine na Reki ter nemščine. V Trstu so Trubarju sprva namenili mesto pevca v zboru stolnice svetega Justa .
Poleg tega pa je v šoli, ki je bila prizidana škofovi palači , nadaljeval s študijem latinščine.
Tam je tudi prebival.
(To je danes zapuščena palača, kjer je bil do deset let od tega Distretto militare)

V tistem času je bil to povsem običajen način šolanja in izobraževanja duhovnikov.
Škof Bonomo je vzel Trubarja pod svojo zaščito. Leta 1527 mu je dodelil župnijo v Loki pri Radečah (južno od Celja). Trubar še ni bil posvečen v duhovnika. Omenjena dodelitev je omogočila Trubarju, da se je leta 1528 vpisal na dunajsko univerzo. Tam je študiral do spomladi leta 1529, ko so Turki napadli mesto Dunaj. Trubar se je vrnil v Trst. Leta 1530 ga je škof Bonomo posvetil v duhovnika.
Trubar se je nato vrnil v Trst šele leta 1540. Čas njegovega tretjega bivanja v Trstu bi lahko označili kot eno najpomembnejših, a obenem najmanj raziskanih obdobij v življenju Primoža Trubarja. Težko bi določili koliko časa se je takrat zadržal v Trstu in na Primorskem. Z gotovostjo lahko trdimo, da je Trst zapustil leta 1542, ko se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal kanonik v stolni cerkvi.
Trubar je zapustil zapise o škofu Bonomu. Tržaškega humanista je Trubar vedno spoštoval kot učitelja , ki ga je v mladosti vzgajal in mu pomagal pri učenju. Marca 1557 je Trubar takole zapisal v latinskem jeziku: ” Tergesti ab episcopo Petro Bonomo, poeta et viro piissimo, sum a teneris annis educatus.”
A v gosteh pri tržaškem škofu je bil Trubar deležen še drugega pouka. To je javno razglasil julija leta 1557, ko je izšel prvi del slovenske različice Nove zaveze, natisnjen v Tubingenu. Nemški predgovor tega pomembnega besedila vsebuje obširen biografski prikaz, v katerem lahko preberemo, kako je prelat Bonomo njemu in drugim poleg Vergilovega pisanja razložil tudi Paraphrases in Novum Testamentum Erazma Rotterdamskega ter Istitutio christiane religionis Jeana Calvina.
Razlaga je potekala v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku. Pri tem zapisu izstopa predvsem omemba treh jezikov, ki so jo mnogi navezovali na Trubarjevo pridiganje v slovenščini v različnih tržaških cerkvah in celo stolnici svetega Justa, o čemer ni zanesljivih podatkov.
V času tretjega Trubarjevega bivanja v Trstu lahko rečemo, da je postal Bonomov zaupnik, skoraj osebni tajnik ali kakor ga je označil italijanski protestant Giulio Terenziano “familiar de veschovo”.
Škof mu je zaupal slovenske pridige, verjetno v cerkvi Madonna del Mare, kjer je obstajala bratovščina slovenskih ljudi.

O Trubarjevih tržaških letih je profesorica in raziskovalka Marija Pirjevec zapisala: ” Bilo je obdobje fizične in intelektualne rasti, spoznavanje sveta, učenja tujih jezikov in odkrivanja novih kulturnih in verskih razsežnosti, predvsem reformatorske misli in novodobne jezikovne zavesti o vlogi, ki jo imajo narodni jeziki pri širjenju svetopisemskih in drugih verskih resnic. Trubar je vse to pod Bonomovim vplivom vsrkal vase prav v Trstu. Ko se je pozneje odločil, da preide v neposredno akcijo ne samo s pridiganjem, temveč tudi s tiskanjem knjig, so tržaške izkušnje obrodile bogat sad.”

Še enkrat hvala vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu in prišli na otvoritev razstave.

Postilla.
Po 500 letih je Primož Trubar še vedno aktualen. Začetnik slovenske književnosti je stalno poudarjal pomembnost govorjene in pisane besede, v našem primeru slovenščine.
To je tudi udejanil in zato zaseda tako pomembno mesto v slovenski zgodovini, kulturi in literaturi.
Danes ko se ponovno zgrinjajo temni in grozeči oblaki nad slovensko narodno skupnostjo v Italiji odnosno v avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini, je njegovo sporočilo še kako sodobno.
Narod oziroma skupnost ne more obstati brez lastnega jezika, besede, kulture, knjige, pesmi. Ravno po teh prvinah ponovno sega sedanja italijanska vlada z drastičnem krčenjem denarnih sredstev, ki so primarno namenjene slovenski kulturi.
Zato velja še vedno Trubarjev ” stati inu obstati ” , vendar z možnostjo normalnega življenja in rasti.